»Dobiva se pri vodnjaku«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MOLDAVIJE

NEVESTA živčna opazuje, kako iz vodnjaka zajamejo vodo in jo zlijejo na cesto. Veselo se zasmeji, ko jo ženin vzame v naročje in ponese čez mokra tla. Prijatelji in družinski člani se zberejo, da bi mladoporočenca opazovali pri tem starodavnem obredu, in jima vzklikajo. Ta nenavaden poročni običaj jasno pokaže, da je v Moldaviji krajevni vodnjak veliko več kot samo izvir vode.

Moldavija leži na jugovzhodu Evrope ter na severu, vzhodu in jugu meji na Ukrajino, na zahodu pa na Romunijo. Njena površina je kakih 34.000 kvadratnih kilometrov.

V Moldaviji teče skoraj 3100 rek, vendar zaradi suš pogosto ne morejo zadovoljiti potreb  4,300.000 prebivalcev. Kot dopolnilo površinskim vodam dobi dežela iz vodnjakov več kot 20 odstotkov vode. Po ocenah je na moldavijskem delu Prutovega porečja od 100.000 do 200.000 vodnjakov.

Prikladno postavljeni ob moldavijskih cestah in stranskih poteh so bogato okrašeni vodnjaki pripravljeni potešiti žejo utrujenih popotnikov. V mnogih vaseh je vodnjak tudi kraj, kjer se dobijo s prijatelji in razpravljajo o dnevnih dogodkih.

Tradicionalno spoštovanje do vode

Spoštovanje do vode iz vodnjaka Moldavijci kažejo na različne načine. Tako na primer gradijo stranišča na varni razdalji od družinskega vodnjaka. Poleg tega je odvečno vodo prepovedano zliti nazaj v vodnjak, kar vodni vir še dodatno varuje pred onesnaženjem. Če se zajame več vode, kot je potrebno, je treba višek zliti na tla ali pa v posodo blizu vodnjaka. Poleg tega velja, da na tla blizu vodnjaka ni vljudno pljuvati. Izročilo prepoveduje celo prepiranje v bližini vodnjaka!

Vodnjaki spodbujajo med Moldavijci občutek povezanosti s skupnostjo. Kopanje novega vodnjaka je dogodek za skupnost in velja za tako pomembnega kot gradnja nove hiše. To je razvidno iz domačega pregovora »Kdor ni zgradil hiše, vzgojil sina, izkopal vodnjaka in posadil drevesa, je zapravil svoje življenje«. Ko je vodnjak končan, so vsi krajani, ki so sodelovali pri delu, povabljeni na veliko pojedino.

Okoljske skrbi

Večina vodnjakov v Moldaviji črpa vodo iz podtalnice, ki leži od 5 do 12 metrov pod zemljo. Druga plast vode je na globini od 150 do 250 metrov. Zaradi nepravilnega ravnanja z industrijskimi odpadki in kmetijskimi kemikalijami v preteklosti je kljub tradicionalnim varovalnim ukrepom onesnažen velik del podzemne vode. V publikaciji Združenih narodov Republic of Moldova Human Development Report iz leta 1996 je pisalo, da je »približno 60 % vodnjakov v Moldaviji« onesnaženih z nitrati in patogenimi bakterijami. V zadnjih letih pa se je zaradi upada industrijske proizvodnje ter manjšega pronicanja kemikalij in goriv v podtalnico kakovost vode v vodnjakih dvignila.

Če obiščete Moldavijo, vam ni treba zliti vode na cesto, da bi se zapletli v prijateljski pogovor. Medtem ko si boste tešili žejo s kozarcem hladne vode, boste morda celo izvedeli, kaj se je zgodilo čez dan. Treba je edino, da vam gostoljuben Moldavijec reče, da se dobita pri vodnjaku.

[Okvir/slike na straneh 26 27]

TRADICIONALNA OBRT

Oleg se ukvarja z oblikovanjem pločevine. Okrasne nadstreške za vodnjake je pričel izdelovati po končani šoli. »Mislim, da nam je obdelovanje pločevine v krvi,« pravi Oleg. »V začetku prejšnjega stoletja se je moj ded naučil kovinarstva od enega številnih židovskih obrtnikov, ki so živeli v veliki židovski skupnosti zunaj njegove vasi Lipcani. Po pogromih druge svetovne vojne je tistih nekaj obrtnikov, kar jih je ostalo, bilo nežidovskega porekla. Takrat se je moj oče izučil tega poklica in kasneje svoje znanje prenesel name.«

Oleg si pri oblikovanju zapletenih oblik, ki krasijo njegove nadstreške, pomaga s preprostim orodjem in le nekaj modeli. Njegove roke namreč vodita izročilo in domišljija. Domačini zelo cenijo njegovo spretnost. Sam pravi: »Moje stranke se pri večini drugih obrtnikov običajno pogajajo za nižjo ceno, toda ko jim nadstrešek za vodnjak naredim jaz, navadno z veseljem plačajo zahtevano ceno.«

[Zemljevida na straneh 26, 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

UKRAJINA

MOLDAVIJA

ROMUNIJA

Črno morje