Pogled v svet

Mladi in mobilni telefoni

»Britanskim mladim se zdi, da si je brez mobilnega telefona nemogoče organizirati življenje,« poroča londonski Daily Telegraph. Raziskovalci so skupini 15- do 24-letnikov za dva tedna vzeli mobilnike. »To je bila zelo nenavadna izkušnja,« piše v poročilu. »Mladi so bili prisiljeni izkusiti nekaj sorazmerno nevsakdanjega: morali so se denimo pogovarjati s starši, osebno obiskati prijatelje in spoznati njihove starše.« Po besedah profesorja Michaela Hulma z Univerze Lancaster v Angliji so za mlade normalni pogovori po mobilnikih »način pomirjanja in ugotavljanja lastne identitete«. Neka najstnica se je brez svojega telefona počutila »nervozna in napeta«, poroča časopis. Neki fant pa se je počutil odrezanega od drugih in »je moral vnaprej načrtovati, kdaj natančno se bo s kom srečal,« namesto da »bi se s [svojimi] prijatelji pogovarjal, kadar koli bi hotel«.

 Ali Nemci prihranijo preveč vode?

V Nemčiji sta zaloga vode in kanalizacijski sistem v težavah, ker porabniki prihranijo preveč vode, poroča Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. V preteklosti so predvidevali večjo porabo vode za današnje dni in temu primerno so bila zgrajena vodovodna in kanalizacijska omrežja. Obenem so tudi spodbujali varčno porabo vode kot pomemben prispevek k varovanju okolja in naravnih virov. Tako se je poraba vode zmanjšala. Sedaj je težava v tem, da »marsikje naša pitna voda v pipah stoji«, pravi Ulrich Oemichen z nemškega Združenja za oskrbo s plinom in vodo. »Če voda dlje časa stoji, to povzroči rjavenje pip in voda se navzame kovin.« Tudi ko v kanalizaciji ni dovolj vode, se tam nabere različen material in se prične razkrajati. Edina rešitev je splakovanje vodnih zbiralnikov in kanalizacijskih sistemov z dragoceno pitno vodo.

Carski rezi in alergije

»Kar se tiče carskih rezov je možno, da obstajajo dolgoročna tveganja, na katera prej nismo pomislili,« pravi Sibylle Koletzko z münchenske univerze Ludwig Maximilian v Nemčiji. »Odsvetujem [jih] v vseh primerih, v katerih bi se poseg opravil iz nezdravstvenih razlogov.« Raziskovalci pravijo, da utegnejo takšni porodi prispevati k porastu astme in alergij. Študija 865 dojenčkov, ki so jih mamice prve štiri mesece izključno dojile, je pokazala, da so tisti, ki so se rodili s carskim rezom, imeli več težav s prebavo in več možnosti za nastanek alergij na hrano. Po besedah iz New Scientista je »razlaga za to morda ta, da otroci, ki pridejo na svet po tej poti, nimajo možnosti med porodom pogoltniti koristnih bakterij; kolonizacija prebavnega trakta z bakterijami igra glavno vlogo pri razvoju imunskega sistema«.

»Najbolj moden način dekoriranja stanovanja«?

»Turisti in poslovneži z Zahoda, ki na Kitajskem nezakonito kupujejo tigrove kože, so odgovorni za pokol ene najbolj ogroženih vrst na svetu,« pravi londonski The Sunday Telegraph. Populacija prostoživečih tigrov je pred stoletjem štela približno 100.000 primerkov, danes pa jih šteje manj kot 5000. Večina jih živi v Indiji, nekateri pa v drugih deželah južne Azije in na Daljnem vzhodu. Agencija za raziskovanje okolja, londonska dobrodelna ustanova, poroča, da kupci gledajo na kože kot na »najbolj moden način dekoriranja stanovanja, vendar s tem spravljajo tigre na rob preživetja. [. . .] Te živali so tako kritično ogrožene, da je vsak osebek nujen za preživetje vrste.« Med letoma 1994 in 2003 so zaplenili 684 tigrovih kož, vendar naj bi ta številka bila le delček pretihotapljenih kož.

Identifikacijski vsadek

»Ameriška Uprava za zdravila in hrano je odobrila vsadek z identifikacijskim mikročipom«, s katerim je omogočen dostop do pacientove zdravstvene dokumentacije, poroča Journal of the American Medical Association (JAMA). Proizvajalci priporočajo, da se ta čip, ki je po velikosti primerljiv z zrnom riža, vsadi pod pacientovo kožo v predelu triglave nadlaktne mišice. Zdravstveno osebje lahko prebere identifikacijsko številko mikročipa tako, da gre z elektronskim čitalnikom čez mesto, kjer je vsadek. Po varni internetni povezavi lahko na ta način pridejo do informacij, ki so bile predhodno shranjene v bazo podatkov. Ta nova tehnologija »lahko prispeva k še hitrejšemu dostopu do nujnih zdravstvenih informacij pacientov, ki so nezavestni ali ne morejo govoriti,« piše v JAMI, »lahko pa bi jo uporabili tudi pri varnostnem, finančnem in osebnem identificiranju«.

Skupno življenje brez poroke

»Kanadčani se vse pogosteje odločajo za zunajzakonsko skupnost, ki je nekakšna predpriprava za zakon,« poroča časopis The Vancouver Sun. Alan Mirabelli, izvršilni direktor Vanierjevega inštituta za družino v Ottawi, pravi: »Ta generacija Kanadčanov, starih manj kot 35 let, je doživela toliko razvez in ločitev staršev kot še nobena poprej. Zato so previdni, kar se tiče skoka v zakonski jarem.« Glede na poročilo je nacionalna raziskava, ki so jo opravili med skoraj 2100 Kanadčani, starimi od 18 do 34 let, pokazala, da »jih 22 odstotkov [. . .] živi s partnerjem v zunajzakonski zvezi, medtem ko je 27 odstotkov poročenih«. »Neka prejšnja študija Vanierjevega inštituta je pokazala, da je bilo leta 1975 poročenih 61 odstotkov ljudi, v zunajzakonski skupnosti pa je živel le en odstotek ljudi.«

Leto ekstremnih vremenskih razmer

»Leto 2004, ki so ga zaznamovali štirje močni hurikani na Karibih in smrtonosni tajfuni v Aziji, je bilo četrto najbolj vroče leto, s čimer se nadaljuje trend od leta 1990, od katerega beležimo 10 najbolj vročih let,« piše v poročilu Associated Pressa. Prejšnje leto je bilo prav tako do sedaj najdražje, kar se tiče škode, nastale zaradi vremenskih neprilik. Samo v Združenih državah in na Karibih so hurikani po ocenah povzročili za več kot 34 milijard evrov škode. Viharji in visoke temperature so sovpadali z izredno hudimi zimami drugje. Denimo južni del Argentine, pa tudi Čile in Peru, so junija in julija imeli hud mraz in sneg. »Znanstveniki pravijo, da bo vztrajno višanje temperature verjetno še naprej povzročalo motnje v globalnem podnebju,« piše v poročilu.