Mladi vprašujejo:

Ali morava imeti takšno poroko, kakršna je splošno v navadi?

»Tega, da bi lahko enostavno odšla in imela zaseben poročni obred, tako da ne bi nič povedala prijateljem in sorodnikom, se je prva spomnila moja zaročenka Sandra. Ko sva se o tem pogovorila, sva se oba strinjala, da bi nama to vzelo manj časa in energije in bi bilo manj stresno.« (Alen) *

ČE SI dovolj star za poroko in si z nekom že spletel romantično vez, te morda privlači misel, da bi oba enostavno potihem odšla in se poročila. V določenih okoliščinah mogoče fanta in dekle celo zamika, da bi kar pobegnila in se poročila, ne da bi sploh kaj povedala staršem. Katera načela vama lahko pri odločitvi pomagajo?

Ali je najpomembnejše upoštevati tradicijo?

Poroka je sicer skupna večini kultur, toda z njo povezani običaji se med seboj zelo razlikujejo. Vendar zaročencema, ki sta kristjana, ni najpomembnejše to, ali bo njuna poroka zadostila vsem zahtevam krajevnih običajev. (Rimljanom 12:2) Najbolj si želita to, da bi bilo njuno dvorjenje in tudi poroka v čast Bogu Jehovu. (1. Korinčanom 10:31)

Ker je poroka častna ureditev, za večino parov ni nekaj, kar bi hoteli skrivati. V mnogih zahodnih deželah se pari, ki so Jehovove priče, ponavadi odločijo, da bodo imeli poročni obred v krajevni kraljestveni dvorani. * Zatem mogoče priredijo še svatbo, na kateri poskrbijo za hrano in morda še kakšno zabavo za družino in prijatelje. Ni treba, da so takšne priložnosti razkošne. Priznati pa moramo, da je organiziranje porok in svatb stresno delo in utegnemo z njimi imeti tudi precej stroškov. V Združenih državah denimo svatba pogosto stane več tisoč dolarjev.

 Nekateri pari pa se, da bi zmanjšali stres in stroške, odločijo za preprostejšo verzijo. »Staršem sva povedala, da ne bova imela tradicionalne poroke,« pripoveduje Sandra, »ker sva hotela nekaj enostavnega in čim cenejšega. Moja starša sta nama zagotovila, da naju razumeta in se strinjata z najino odločitvijo. Bila sta nama v veliko oporo.« Toda starša Sandrinega zaročenca Alena, ki smo ga že omenili, sta njuno odločitev glede načrtov za poroko težko sprejela. »Moja starša sta mislila, da je to njuna krivda,« pove Alen, »da sta gotovo storila nekaj, kar naju je navedlo na takšno odločitev. Seveda pa to ni bilo res.«

Morda bosta tudi tvoja starša razočarana, če se boš odločil za zelo preprosto poroko. Mogoče želita, da bi se skupaj z vama ob tem posebnem dnevu veselilo kar največ ljudi. Kaj pa, če razmišljaš o tem, da za poroko staršema sploh ne bi povedal, ker veš, da bi nasprotovala celo temu, da se poročiš?

Misli na občutke svoje družine

Starša ti morda nasprotujeta, ker menita, da si za tako pomembno odločitev še premlad. Mogoče se bojita, da se ti bo okus z zrelostjo spremenil in boš izbiro zakonca kmalu obžaloval. Lahko pa, da ti ne oporekata glede starosti, ampak na tvojem izbrancu oziroma izbranki vidita kaj, kar jima ni všeč. Morda ti poroko celo prepovesta, ker tvoj izbranec oziroma izbranka ni istega verskega prepričanja kakor ti.

Če sta tvoja starša prava kristjana, imata za svoje skrbi verjetno tudi biblijske razloge. In povsem pravilno je, da ti povesta, kaj ju skrbi. Če namreč tega ne bi storila, bi bila v Jehovovih očeh brezbrižna in neljubeča. In to, da prisluhneš njunemu mnenju, je samo v tvoje dobro. (Pregovori 13:1, 24)

Naj ponazorimo: ko kupuješ obleko, verjetno vprašaš še koga za mnenje, ali ti obleka pristoji. Od dobrega prijatelja pričakuješ, da ti bo povedal, če misli, da ti obleka ni prav ali da ti ne pristoji, pa četudi se z njim ne boš vselej strinjal. Njegovo mnenje ceniš, saj te morda obvaruje tega, da bi vrgel denar stran. Koliko bolj bi zato moral ceniti mnenje svojih domačih, ko gre za izbiro zakonca. Obleko lahko zamenjaš ali pa jo zavržeš, toda kar zadeva zakonca, Jehova od tebe pričakuje, da si z njim vse življenje. (Matej 19:5, 6) Če si izbereš zakonca, s katerim se v osebnosti in duhovnosti ne ujemaš ravno najbolj, bo takšno življenje veliko bolj neprijetno, kakor če bi moral nositi obleko, ki ti slabo pristoji. (1. Mojzesova 2:18; Pregovori 21:9) Za povrh pa si lahko še ob pravo srečo. (Pregovori 5:18; 18:22)

Resda utegnejo nekateri starši poroki nasprotovati iz sebičnih razlogov, morda zato, ker hočejo še naprej imeti nadzor nad svojim otrokom. Vendar zakaj ne bi prej, predno skleneš, da so skrbi tvojih staršev le izraz sebičnosti, ter enostavno pobegneš in se poročiš, njihovih pomislekov vseeno pretehtal?

Zakaj je dobro biti previden

To, da se ti bo okus z zrelostjo spremenil, je vsekakor res. Apostol Pavel piše: »Ko sem bil še majhen otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok, odkar pa sem mož, sem otroškost odpravil.« (1. Korinčanom 13:11) Ko si najstnik te verjetno pri določenem človeku pritegnejo čisto druge lastnosti, kakor potem, ko si starejši. Zato Biblija priporoča, da se česa tako resnega, kot je izbira zakonca, lotiš šele potem, ko že ‚preideš cvet mladosti‘ – namreč leta, ko so tvoje spolne želje najmočnejše. (1. Korinčanom 7:36)

Kaj pa, če starša na tvojem izbrancu ali izbranki vidita kaj, kar jima ni všeč? Zaradi življenjskih izkušenj imata morda bolje izšolano zmožnost zaznavanja za razlikovanje med pravilnim in napačnim. (Hebrejcem 5:14) Zato morda v osebnosti tvojega fanta oziroma dekleta vidita napake, ki jih ti ne vidiš. Razmisli  o načelu, ki izvira iz besed, ki jih je napisal modri Salomon: »Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga izpraša.« (Pregovori 18:17) Podobno je tudi tebe morda tvoj izbranec prepričal, da je pravi zate. Vendar ko ga tvoja starša ‚izprašata‘, te morda opozorita na določena dejstva, o katerih bi bilo dobro razmisliti.

Mogoče te odločno opomnita, da Biblija pravim kristjanom naroča, naj se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39) Morda ugovarjaš, da poznaš koga, ki se je poročil s človekom, ki ni imel istega krščanskega prepričanja, zdaj pa oba srečno služita Jehovu. Res je, da se to včasih zgodi. Kljub temu so takšni primeri v manjšini. Če se poročiš s človekom, ki nima istega verskega prepričanja kakor ti, zavržeš Jehovova merila. Pa ne samo to, tudi sebe spraviš v resno duhovno nevarnost. (2. Korinčanom 6:14) *

Nemoder razlog za poroko

Nekateri mladi pobegnejo in se poročijo, ker se zapletejo v nemoralo, in mislijo, da si bodo s tem, ko se bodo s svojim fantom oziroma dekletom poročili, olajšali vest. Morda pa upajo, da bodo tako prikrili posledice svojega greha, kot je denimo nepričakovana nosečnost.

Če se poročiš, da bi prikril greh, samo kopičiš napake drugo na drugo. »Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče,« svari Salomon, »kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.« (Pregovori 28:13) Salomonova oče in mati, David in Batseba, sta se naučila, kako nespametno je, če človek skuša prikriti svoje nemoralno početje. (2. Samuelova 11:2–12:25) Zato ne prikrivaj svojega greha, raje se pogovori s staršema in občinskimi starešinami. Seveda boš zato potreboval pogum, toda lahko si prepričan, da ti bo Jehova odpustil, če se boš pokesal. (Izaija 1:18) In ko boš spet imel čisto vest, se boš lažje uravnovešeno odločil glede poroke.

Prihrani si obžalovanje

Alen glede svoje poroke pravi: »Ker sva se odločila za preprosto poroko, res nisva bila toliko pod stresom. Žal mi je le, da svoji družini nisem bolje razložil razlogov za najino odločitev.«

To, ali bo zrel par imel tradicionalno poroko ali ne, je osebna odločitev. Vseeno pa si, ko se odločaš glede poroke, vzemi čas, pogovori se s svojo družino in »pazi na svoje korake«. Tako boš poskrbel, da bo razlogov za obžalovanje kar najmanj. (Pregovori 14:15, SSP)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 23]

Ko se odločata glede poroke, se o tem pogovorita s starši