Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj lahko storite glede prometa?

Kaj lahko storite glede prometa?

Kaj lahko storite glede prometa?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FILIPINOV

OPOZORILO: V mnogih velemestih razsaja kuga. Ne gre za nalezljivo bolezen niti za uničevalen roj požrešnih insektov. Vseeno ogroža zdravje in srečo milijonov. Kaj je to? To je kuga prometnih gneč!

Če se pogosto znajdete v gostem prometu, utegne to po mnenju raziskovalcev škodovati vašemu zdravju. Neka nedavna študija celo namiguje, da je tveganje za srčni infarkt večje vsaj eno uro po tem, ko je človek obtičal v prometu. »Glavni vzroki za nenadno povečanje tveganja so najverjetneje emisije izpušnih plinov, hrup in stres,« poroča The New Zealand Herald.

Strupene snovi v zraku

Večina motornih vozil oddaja dušikove okside in nekaj rakotvornih substanc. Številna vozila, še posebej tista z dizelskim motorjem, izpuščajo v ozračje velike količine drobnih delcev. To resno ogroža javno zdravje. Zaradi onesnaženega zraka, ki ga večinoma povzročajo motorna vozila, letno po ocenah umre do tri milijone ljudi. V nekem poročilu piše, da je pri evropskih otrocih 10 odstotkov vnetij dihal posledica onesnaženja z drobnimi delci, ta odstotek pa je še višji v mestih, ki se dušijo v prometu.

Upoštevajte tudi nevarnosti za okolje. Dušikovi oksidi in žveplov dioksid v izpušnih plinih vozil prispevajo h kislemu dežju, ki onesnažuje vode, škodi vodnim živalim in poškoduje različne rastlinske vrste. Še hujše pa je, da vozila oddajajo velike količine ogljikovega dioksida. Ta plin je glavni krivec za globalno segrevanje, ki naj bi planet Zemljo še drugače ogrožalo.

Več nezgod

Ko se promet povečuje, se povečuje tudi nevarnost za človeško življenje. V prometnih nezgodah letno umre več kot milijon ljudi in to število vztrajno narašča. Ponekod je nevarnost še posebej visoka. Na primer, raziskovalci Evropske komisije so odkrili, da »v Grčiji na cestah umre 690 ljudi na milijon prebivalcev, v nasprotju s tem pa jih na Švedskem umre le 120«.

Nič kaj prijeten dejavnik, ki je v zadnjih letih bil deležen precejšnje pozornosti, so besni vozniki. Vse pogostejša so poročila, da vozniki stresajo jezo na druge voznike. Glede na raziskavo, ki jo je opravila ameriška Nacionalna organizacija za varnost v prometu, so vozniki menili, da je eden od razlogov za večjo agresivnost voznikov »povečan promet oziroma zgostitev prometa«.

Nadloga za gospodarstvo

Prometne gneče tudi stanejo. Neka študija je pokazala, da samo v Los Angelesu v Kaliforniji zaradi čakanja v prometu letno zapravijo več kot 4 milijarde litrov goriva. Obstajajo tudi posredne izgube, med drugim propadle poslovne priložnosti, dodatni stroški za zdravstveno oskrbo zaradi onesnaženja in davek, ki ga terja višje število prometnih nezgod.

Te izgube, če jih seštejemo, slabijo državna gospodarstva. Neka študija je pokazala, da prometni zastoji, samo z vidika zapravljenega časa in goriva, Američane letno stanejo okoli 68 milijard dolarjev. Na Daljnem vzhodu je v časopisu Philippine Star pisalo: »Kakor taksimeter, ki neprestano teče, tako država zaradi prometnih zastojev vsako leto izgubi milijarde pesov.« V Evropi so po ocenah takšni stroški okoli četrt bilijona evrov.

Kakšna je prometna napoved?

Kljub številnim prizadevanjem, da bi se rešilo težave s prometom, so se zadeve poslabšale. Nacionalna raziskava, ki jo je Teksaški inštitut za transport opravil v 75 urbanih področjih v Združenih državah, je pokazala, da se je povprečno letno število ur čakanja v prometu zvišalo s 16 ur leta 1982 na 62 ur leta 2000. Število ur čez dan, ko obstaja verjetnost za prometne gneče, se je s 4,5 ure podaljšalo na 7 ur. V poročilu piše, da so se »v času študije stopnje zgostitve prometa povečale na vseh področjih.«

Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih držav. Raziskovalci, ki delajo pod vodstvom Evropske komisije, so sklenili: »Če ne bomo korenito spremenili načina prevoza, bodo prometni zastoji v naslednjem desetletju povzročili ohromitev celotnih mest.«

Azijske države imajo podobne težave. Tokio je na slabem glasu zaradi prometnih zastojev in tudi druga japonska mesta imajo vse več prometa. Na Filipinih so običajna poročila, kot je naslednje iz Manila Bulletina: »Zaradi strnjenih kolon so na cestah zastoji in med vse daljšimi prometnimi konicami čaka na prevoz na tisoče dnevnih migrantov.«

Stvarno gledano, je treba reči, da trenutno ni na vidiku kakšne celostne rešitve za težave s prometom. Anthony Downs, avtor knjige Stuck in Traffic—Coping With Peak-Hour Traffic Congestion, je prišel do naslednjega sklepa: »Ne glede na to, katere javne politike bodo sprejete kot odziv na prihodnje zgoščevanje prometa, se bodo razmere verjetno zaostrile skoraj povsod po svetu. Zato se moj zadnji nasvet glasi: Privadite se.«

Kaj lahko storite?

Glede na vse skupaj, kaj lahko storite, da bi se spoprijeli s to nevšečnostjo? Če ste eden od milijonov, ki pogosto obtičijo v prometu, potem lahko nekaj naredite, da bi obvarovali svoje telesno in duševno zdravje.

▪ PRIPRAVITE SE. Mnogi so pod stresom, še preden obtičijo v prometu. Zjutraj vstanejo prepozno. V naglici se oprhajo, oblečejo in pojejo zajtrk. Napeti postanejo že ob sami pomisli, da bi zamudili v službo. Gneča na cesti stres le še poveča. Če pričakujete prometni zastoj, si za pot vzemite več časa. Če odidete prej, se boste morda celo ognili prometni konici. Glede na knjigo Commuting Stress—Causes, Effects, and Methods of Coping se »manj stresna pot v službo ali šolo prične že prejšnji dan ali večer«. Knjiga še dodaja: »Da bi se ognili jutranji naglici, oblačila, aktovke in malice za dnevnega migranta ali otroke pripravite že zvečer.« Seveda je pomembno, da se dobro naspite. Če želite zgodaj začeti dan, morate v posteljo ob razumni uri.

Zgodnje vstajanje ima še druge koristi. Na primer, dolgotrajno sedenje v prometni gneči lahko obremeni mišice in zmanjša njihovo prožnost. Zakaj ne bi, če vam okoliščine dopuščajo, zjutraj telovadili? Reden program vadbe vam lahko izboljša splošno telesno kondicijo in pomaga spoprijeti se s fizičnim stresom, ki ga povzroči čakanje v prometu. Če vstanete bolj zgodaj, boste morda imeli tudi priložnost za hranljiv zajtrk. Ko obtičite v prometu z nezdravo hrano v želodcu ali pa s praznim želodcem, je to lahko še bolj stresno.

Dodatnega stresa se lahko ognete, tako da ohranjate vozilo v dobrem stanju. Malokaj človeka spravi v večji obup, kot če se avtomobil pokvari sredi prometnega zastoja. Še zlasti, če je slabo vreme. Zato primerno vzdržujte zavore, pnevmatike, klimatsko napravo, napravo za gretje, brisalce, sistem za odtaljevanje in druge pomembne sisteme. Že manjša nezgoda v gostem prometu je lahko vir velikega stresa. In seveda poskrbite, da boste v rezervoarju vedno imeli dovolj goriva.

▪ INFORMIRAJTE SE. Preden se odpeljete, vam bo morda v pomoč, če boste seznanjeni s posebnimi razmerami, kot so slabo vreme, gradnja cest, začasne zapore, nezgode in druge dnevne razmere v prometu. Informacije o tem lahko izveste po radiu, televiziji, na internetnih straneh ali na posebni telefonski številki. Prav tako si priskrbite zemljevid vašega območja. Če poiščete alternativne poti, se boste morda lahko ognili problematičnim točkam.

▪ POSKRBITE ZA UDOBNOST. Zračenje v avtomobilu pa tudi sedež namestite tako, da vam bo kar najbolj udobno. Če imate radio ali pa predvajalnik avdiokaset oziroma zgoščenk, lahko poslušate svojo najljubšo glasbo. Nekatere glasbene zvrsti delujejo pomirjevalno in utegnejo zmanjšati stres. S tem se lahko tudi obvarujete pred nekaterimi neprijetnimi zvoki gostega prometa. *

▪ BODITE PRODUKTIVNI. Ena najproduktivnejših reči, ki jih lahko počnete med čakanjem v prometnem zastoju, je, da pozitivno razmišljate. Namesto da premlevate slabe razmere v prometu, skušajte razmišljati o tem, kakšne dejavnosti vas ta dan čakajo. Če ste sami, je čas, ki ga preživite v prometnem zastoju, morda edinstvena priložnost, da pretehtate pomembne misli in se celo o čem odločite, ne da bi vas kaj zmotilo.

Če ste potnik, boste morda samo še bolj pod stresom, če boste strmeli v dolgo kolono vozil pred sabo. Zato načrtujte, da bi čas, ko čakate v prometnem zamašku, uporabili produktivno. Morda boste s sabo želeli vzeti svojo najljubšo knjigo ali časopis. Morda lahko pregledate nekaj pošte, ki ste jo prejeli prejšnji dan. Nekateri morda pišejo pisma ali naredijo kaj na prenosnem računalniku.

▪ BODITE STVARNI. Če živite na področju, kjer so prometne gneče problem, pričakujte, da boste obtičali v prometu, in v skladu s tem načrtujte. Gost promet bo v večini mest ostal. Knjiga Stuck in Traffic—Coping With Peak-Hour Traffic Congestion pravi: »V vseh metropolah, kjer ob konicah že danes doživljajo precejšnjo zgostitev prometa, se bo to skoraj gotovo, kolikor je mogoče napovedati, dogajalo še naprej.« Zato se naučite sprejemati promet kot normalen del svojega življenja in potrudite se po svojih najboljših močeh izkoristiti okoliščine!

[Podčrtna opomba]

^ odst. 25 Številni bralci revije Prebudite se! uživajo v poslušanju avdioposnetkov te revije, pa tudi spremljevalne revije Stražni stolp. V nekaterih jezikih so ti posnetki na voljo na avdiokasetah, zgoščenkah in v formatu MP3.

[Slika na strani 26]

Prometu se ognite z vnaprejšnjim načrtovanjem

[Slika na strani 26]

Pred vožnjo izberite primerno avdiokaseto ali zgoščenko

[Slika na strani 26]

Če ste potnik, skušajte biti produktivni

[Slika na strani 26]

Ne postanite slabe volje zaradi reči, ki jih ne morete spremeniti