Pogled v svet

Prijateljstvo je dobro za srce

»Vezi s prijatelji in dobri odnosi z družino so povezani z manjšim tveganjem za srčni infarkt ali možgansko kap,« piše v španskem časopisu Diario Médico. Zdravniki so dolgo menili, da so holesterol, krvni tlak in telesna teža značilni dejavniki, ki vplivajo na srce. Glede na nedavno raziskavo, v katero je bilo zajetih okoli 500 žensk, ki so tožile zaradi bolečine v prsnem košu, pa je treba pri bolnicah upoštevati tudi to, kakšne odnose imajo z družino in prijatelji ter koliko teh prijateljskih vezi imajo. Ta nova raziskava je pokazala, da so imele »tiste, ki so bile najmanj družabne, dvakrat večjo možnost, da bi [prezgodaj] umrle, v primerjavi s tistimi, ki so bile bolj družabne«. Carl J. Pepine, soavtor raziskave, dodaja, da je bilo celo »pri tistih, ki so imele enega ali dva tesna prijatelja, tveganje [za možgansko kap ali srčni infarkt] manjše«.

 Neverjetna spužva

Raziskovalci z Univerze v Stuttgartu v Nemčiji so pred kratkim odkrili belo, okroglo spužvo, ki ima nekaj presenetljivih zmožnosti, poroča nemški časopis Die Welt. Spužva je zelo majhna, vendar se lahko giblje s povprečno hitrostjo nekaj centimetrov na dan, in je tako najhitrejša do zdaj odkrita spužva. Organizem z enakomernimi krči iztisne vodo iz sebe in se pri tem zmanjša tudi za 70 odstotkov. Ko vsrka vodo, zaužije hranila in kisik. Raziskovalci so odkrili, da se spužva krči in širi veliko hitreje, ko so v akvariju rakci. »To je zelo neobičajno,« pravi raziskovalec Michael Nickel, saj spužva »nima živčnega sistema«. Kako spužva nadzira svoje gibe ali kako ugotovi, da so navzoči drugi organizmi, kljub temu da nima živčnega sistema? Raziskovalci zdaj zavzeto preučujejo, da bi ugotovili, kako ji to uspeva.

Antarktičnega krila je vse manj

Krila – majhnim kozicam podobnih rakcev, ki so življenjsko pomembni za morsko prehranjevalno verigo – je od 1970-ih na Antarktiki manj za 80 odstotkov, navaja David Adam, kot poroča londonski časopis Guardian. Kril se hrani z algami, ki so na spodnji strani morskega ledu, toda povprečna temperatura zraka okoli antarktičnega polotoka se je od 1950-ih let zvišala za 2,5 stopinje Celzija in stopila nekaj tega ledu. Angus Atkinson, ki dela pri British Antarctic Survey, pravi: »Ne razumemo povsem, kako sta pri tem povezana izginjanje morskega ledu in segrevanje zraka, toda menimo, da bi lahko bil vzrok ta, da je krila vse manj.« Skupina je raziskala znanstvene ribolovne evidence devetih držav, ki so lovile na Antarktiki od leta 1926 do 1939 in od leta 1976 do 2003. Pravijo, da je sedaj tam samo okoli petina krila, ki je obstajal pred tremi desetletji.

Žvižganje namesto besed

Pastirji v La Gomeri na Kanarskih otokih se sporazumevajo v tako imenovanem jeziku silbo, ki temelji na žvižganju. Uporabljajo kombinacije dveh samoglasnikov in štirih soglasnikov, ki jih žvižgajo v različnih tonih, in tako lahko komunicirajo na velike razdalje. Nedavno so raziskovalci uporabili magnetnoresonančno slikanje, da bi primerjali delovanje možganov petih špansko govorečih oseb z delovanjem možganov petih pastirjev, ki govorijo oboje, španščino in silbo. Raziskovalci so odkrili, da so takrat, ko so pastirji komunicirali z žvižganjem, »njihovi možgani oddajali enake signale kot takrat, ko so se pogovarjali,« piše v španskem časopisu El País. Poročilo navaja besede nekega raziskovalca: »Naši rezultati so dali še več dokazov o tem, kako prilagodljivi so človekovi možgani za različne oblike sporazumevanja.«

Vse večji prevajalski stroški

Maja 2004 se je Evropska unija razširila in sprejela deset novih držav članic, tako da jih je sedaj 25. Širitev pa je s sabo prinesla jezikovne izzive, kar pomeni tudi več stroškov. Uradnih je 20 jezikov, ki se govorijo v 25 državah. To pomeni, da je treba dokumente prevesti v vsakega od teh jezikov. »Pred širitvijo,« poroča francoska revija Valeurs Actuelles, »je Evropska komisija v letu 2003 prevedla 1,416.817 strani [besedila].« Vendar se bo število prevedenih strani sedaj zelo povečalo. Z devetimi novimi jeziki se je število možnih kombinacij za prevajanje (na primer iz malteščine v finščino ali iz estonščine v grščino) povečalo s 110 na 380. Usposobljene prevajalce in tolmače je težko najti. Prevajalski proračun – trenutnih 550 milijonov evrov – se bo zelo povečal in »bi lahko dosegel 808 milijonov evrov«, pravi Robert Rowe iz prevajalskega oddelka Evropske komisije.

Nesveti dim

Delci, ki se pri gorenju sveč in kadila dvignejo v zrak z dimom, lahko ogrozijo zdravje duhovnikov in župljanov, ki se veliko časa zadržujejo v slabo prezračenih cerkvah, poroča The Sydney Morning Herald. Raziskava je odkrila, da je bila količina teh delcev v dveh cerkvah »do 20-krat višja od meje, ki po evropskih standardih za onesnaženost zraka, še velja za dopustno«, piše v časopisu. Poročilo je to stopnjo onesnaženosti primerjalo s tisto, ki je v »zraku ob cesti, po kateri dnevno pelje 45.000 avtomobilov«. Redna izpostavljenost takšnemu onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih lahko poveča tveganje za raka na pljučih ali pljučne bolezni, je posvaril eden od avtorjev raziskave.

Spomenik živalim, ki so sodelovale v vojni

V središču Londona so postavili »nacionalni spomenik živalim, ki so sodelovale, trpele in poginile v vojnah in spopadih, ki so jih bíle britanske in zavezniške sile v preteklih stoletjih«, poroča The Times. Spomenik sestavljajo bronasti kipi konja, psa in dveh natovorjenih mul, te pa obdaja kamnit zid, v katerega so vklesane podobe še drugih živali, ki so sodelovale v različnih vojnah. V prvi svetovni vojni je na primer po nekih ocenah poginilo osem milijonov konjev ter nešteto mul in oslov. Časopis Guardian poroča, da so vojaki med prvo svetovno vojno ponoči uporabljali kresnice, da so lahko brali zemljevide. Neverjeten je »padalski pes« Rob, ki je v severni Afriki in Italiji vsega skupaj več kot 20-krat skočil s padalom. Poleg tega je med prvo svetovno vojno golob, ki mu je bilo ime Cher Ami, »dostavil nič manj kot 12 sporočil in ni nikoli razočaral«, piše v The Timesu. Toda glede na neki vir je po ocenah med prvo svetovno vojno poginilo 20.000 golobov.