Biblijsko gledišče

Ali Bog nekaterim narodom daje prednost pred drugimi?

MNOGI menijo, da je Bog njihovemu narodu bolj naklonjen kot drugim. Toda če bi jih povprašali po dokazu, kaj bi lahko rekli? Nekateri bi morda poudarili pretekle dosežke svojega naroda – na primer vojaške zmage ali gospodarsko rast. Morda bi celo opozorili na uspešne programe, namenjene temu, da se nahrani lačne, zaščiti prikrajšane ali zagotovi pravico in pošteno obravnavo. Drugi sklenejo, da ima Bog njihovo domovino raje zaradi tamkajšnje naravne lepote.

Takšen nacionalni ponos lahko najdemo v vseh državah. Toda ali Biblija podpira zamisel, da Bog nekaterim narodom daje prednost pred drugimi?

Pomembna Božja lastnost

Odgovor je nedvoumen, če razumemo pomembno lastnost Vsemogočnega Boga, ki jo Biblija zelo poudarja. Bog je nepristranski. V Apostolskih delih 10:34 nazorno piše: »Bog ni pristranski.« Biblija tudi pravi, da se Bog Jehova »ne ozira, kdo je kdo,« in da »pri GOSPODU, našem Bogu, ni krivice ne pristranskosti«. (5. Mojzesova 10:17; 2. letopisov 19:7, SSP) Bog pristranskost sovraži in jo celo enači z nepravičnostjo.

Vendar se morda sprašujete: ‚Ali ni Bog dajal staroveškemu izraelskemu narodu prednost pred drugimi narodi? Ali ni to dokaz pristranskosti?‘ Bog je v biblijskih časih resda odbral ta narod in Izraelce ščitil v nekaterih sporih, ki so jih imeli z drugimi narodi. Poleg tega Biblija o Bogu pravi: »Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu. Ni storil tako nobenemu narodu.« (Psalm 147:19, 20) Toda ali ta poseben odnos z Izraelci kaže, da je Bog pristranski? Spoh ne. Razmislite o treh razlogih, zakaj ne.

Prvič, Bog je Izrael odbral v korist vsem narodom. S prednikom tega naroda, Abrahamom, je sklenil zavezo, rekoč: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:17, 18) Da, namen Božjega posebnega odnosa z Izraelci je bil dobiti ‚seme‘, ki bo omogočilo velike blagoslove ne le ljudem enega naroda, ampak ljudem ‚vseh narodov zemlje‘.

Drugič, Bog blagoslovov ni nikoli omejil le na izraelsko ljudstvo. Posameznikom iz drugih narodov je nepristransko omogočil, da so se pri čaščenju pridružili njegovemu izbranemu ljudstvu. (2. letopisov 6:32, 33) Mnogi so sprejeli to vabilo in bili zaradi tega blagoslovljeni. Moabka Ruta je bila samo en takšen, dobro znan primer. (Ruta 1:3, 16)

Tretjič, poseben odnos, ki ga je Bog imel z zemeljskim Izraelom, je bil začasen. Izraelu se je leta 29 n. št. rodilo napovedano seme v podobi Mesija, Jezusa Kristusa. (Galačanom 3:16) Vendar Jezusa sonarodnjaki niso sprejeli za Mesija. Rekel jim je: »Glejte! Vaša hiša je zapuščena in prepuščena vam.« (Matej 23:38) Od takrat Bog v svojih stikih s človeštvom ne posveča pozornosti posameznim posvetnim narodom in njihovim sporom. Pravzaprav je blagoslove nepristransko dal na voljo vsemu človeštvu. Razmislite o nekaj zgledih.

 Božja darila vsem

Odkupna žrtev Jezusa Kristusa je Božji največji dar človeku. (Rimljanom 6:23) Priskrbela je sredstvo za osvoboditev izpod greha in smrti, tako da ima vsak od nas priložnost podedovati večno življenje. Ta dar je namenjen posameznikom »iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda«. (Razodetje 5:9) Da, Bog želi, da bi imel »večno življenje« vsak, »ki veruje« v Jezusa. (Janez 3:16)

Dobra novica o Božjem kraljestvu prinaša številne blagoslove tistim, ki ji prisluhnejo. (Razodetje 14:6, 7) Prinaša upanje za prihodnost in daje moder nasvet, ki lahko življenje že danes naredi srečnejše. Jehova je nepristransko poskrbel, da se bo »ta dobra novica o kraljestvu [. . .] oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom«. (Matej 24:14; 28:19, 20; Apostolska dela 16:10) To dobro novico najdemo v Bibliji, knjigi, ki je prevedena – vsaj delno – v več kot 2300 jezikov. Jehova je kakor ljubeč Oče poskrbel, da so »besede večnega življenja« na voljo praktično vsakomur na zemlji. (Janez 6:68; Jozue 1:8)

Ti in še druga Božja darila so na voljo vsem – da ljudem vseh narodnosti, ras in jezikov. Božja naklonjenost in blagoslov torej nista odvisna od tega, kje smo se rodili oziroma kakšnega etničnega porekla smo.

Komu je Bog naklonjen?

Kaj moramo torej delati, da bi nam bil Bog naklonjen? Odgovor najdemo v besedeh apostola Petra, ko pravi: »V vsakem narodu [mu je] sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35) Jasno je, da ne zadostuje, če se za Boga zanimamo le pasivno. Potrebno je, da razvijemo iskreno ljubezen do Boga in da se bojimo, da ga ne bi užalili. Prav tako moramo ‚ravnati pravično‘ oziroma si dejavno prizadevati, da bi delali, kar je dobro v Božjih očeh.

Naj ponazorimo: v številnih državah je javno šolstvo vsem dostopno, vendar imajo od tega korist samo tisti, ki hodijo k pouku in so marljivi učenci. Podobno je Božja naklonjenost na voljo vsem, vendar se moramo zanjo potruditi sami. Med drugim je treba redno brati Biblijo, kazati vero v Jezusovo odkupno žrtev in živeti v skladu z biblijskimi načeli. Če zares iščemo Jehova, se bomo znašli na poti, ki vodi do priznanega položaja pred njim. (Psalm 105:3, 4; Pregovori 2:2–9)

[Slika na strani 15]

Bog je poskrbel, da so »besede večnega življenja« na voljo ljudem vseh narodov