Bass Rock – zbirališče strmoglavcev

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

OTOK Bass Rock, ki je videti kakor nekakšna velikanska skala, meri v višino približno 110 metrov in ima obseg kaka 2 kilometra. Leži proč od obale, severovzhodno od Edinburgha na Škotskem, na vhodu v rečno ustje Firth of Forth. Na njem domuje morda celo kakih 100.000 strmoglavcev, kar je ena desetina svetovne populacije teh osupljivih morskih ptic. *

V začetku 20. stoletja so strmoglavce lovili za hrano. Njihovo maščobo so uporabljali v zdravstvene namene, perje pa je bilo cenjeno kot polnilo za posteljnino. Za eno samo žimnico je bilo potrebno perje kakih 300 ptic. Njihova jajca so nekoč imeli za poslastico, danes pa na splošno ne veljajo za okusna.

Strmoglavci lahko živijo 30 let in običajno imajo enega partnerja za vse življenje. Te ptice so selivke. Januarja se vrnejo na svoje staro gnezdišče, ki ga ognjevito varujejo. Na Bass  Rocku so njihova gnezda, spletena iz alg in trave, le kakšen meter stran drugo od drugega. Strmoglavci imajo radi vetrovne kraje, kjer lahko navpično vzletajo in pristajajo.

Zelo zanimivo jih je opazovati. Ko ptica izteza vrat in dviga kljun proti nebu, to pomeni, da bo kmalu vzletela. Če je obrnjena proti drugi ptici in ima razprta krila ter navzdol upognjen vrat, je to svarilo, da je pripravljena braniti gnezdo. Parčki se mečujejo s kljuni. In ko samec nežno ugrizne družico v vrat, se mu ona preda. Strmoglavci imajo enega mladiča na leto. Jajce vali kateri koli od staršev, tako da nanj položi svojo plavalno nogo in ga greje.

Odrasel strmoglavec je bel, na robu kril pa ima značilne črne pike. Razprostrta krila lahko merijo dva metra. Mladič pa je v nasprotju s staršema črn, poškropljen z majhnimi belimi pikami. Dvanajst tednov po izvalitvi je guga (kot pravijo mlademu strmoglavcu) težji od svojih staršev. Dodatne plasti maščevja, ki jih ima, mu bodo vir energije pri kasnejši selitvi.

Mladi strmoglavec prične samostojno živeti, ko prvič štrbunkne v morje in sam vesla po vodi. Ker se morajo mladiči spustiti po pečini navzdol, pri čemer si pogosto zlomijo krilo ali noge, jih večina ne preživi. Ptice, ki varno pristanejo na vodi, se nagonsko naučijo ribariti. Čez čas se preselijo, pogosto celo do daljnje Zahodne Afrike, na Bass Rock pa se morda vrnejo čez tri ali štiri leta.

Čudovito je opazovati, kako se strmoglavci potopijo v morje in lovijo ribe. Pri tem dosežejo hitrost 100 kilometrov na uro. Preden z višine okoli 30 metrov pristanejo v vodi, zaprejo nosnice, krila pa potegnejo nazaj, tako da imajo obliko puščične konice. Oči pokriva zaščitna membrana. Obenem pa podkožni zračni mešički varujejo telo pred posledicami udarca ob vodo, ki je lahko tako močen, da voda pljuskne visoko v zrak. Včasih takšen sunek paralizira ribe.

Pod vodo strmoglavci s krili in nogami plavajo, da bi ujeli svoj plen. Hranijo se s skušami, papalinami, sledi in peščenimi jeguljicami. Neprekinjeno lahko ribarijo tudi okoli 30 ur. Nekateri strmoglavci lovijo celo daleč na vzhodu, ob norveški obali.

Na Bass Rocku ima dom tudi približno deset drugih vrst morskih ptic. Toda na njem težko ohranjajo svoje kolonije, ker jih ovira vedno večja kolonija strmoglavcev. Ljudje so v preteklosti, približno po letu 1400, prihajali na Bass Rock, da bi molili in meditirali. Kasneje so otok utrdili in za kratek čas je postal kazenska kolonija. Leta 1902 je bil zgrajen svetilnik, in čeprav ga danes človek ne upravlja več, čez rečno ustje še vedno oddaja opozorilne svetlobne signale.

Svetilničarjev vrt se je dolgo tega zarasel in danes mu gospodarijo strmoglavci. Na priljubljenih ekskurzijah z ladjo, ki se pričnejo v pristanišču North Berwick, se obiskovalci popeljejo okoli otoka in si pobliže ogledajo ptice. Če je vreme lepo, je to prijeten izlet.

Vendar po zaslugi sodobne tehnike obiskovalci ne bodo razočarani niti med najhujšimi nevihtami. Na posebni videopredstavitvi v Škotskem centru za morske ptice v North Berwicku si je življenje na Bass Rocku mogoče ogledati z vseh vidikov. Kakor koli je obiskovalcu ljubše, lahko vidi te izjemne potapljače z Bass Rocka. Doživetje je res nepozabno.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 27]

Pri strmoglavljenju dosegajo hitrost 100 kilometrov na uro

[Vir slike]

© NHPA/Bill Coster

[Navedba vira slike na strani 26]

Strmoglavca: Stefan Ernst/Naturfoto-Online; ozadje: Jörn Meier/Naturfoto-Online