Gripa – danes znana dejstva

PIŠE se leto 1997. Znanstvenik sedi v majhni eskimski vasi Brevig, v ledeni tundri Sewardovega polotoka na Aljaski. Pred sabo ima truplo mlade ženske, ki ga je skupaj s svojimi štirimi eskimskimi pomočniki izkopal iz trajno zamrzlih tal. Leta 1918 je podlegla gripi in od takrat je tam ležala zamrznjena.

Kakšna korist je od tega, da njeno truplo preučujejo sedaj? Znanstvenik upa, da je povzročitelj gripe še vedno v njenih pljučih in da ga bo lahko z naprednimi tehnikami preučevanja genov izoliral in identificiral. Zakaj bi bilo to koristno vedeti? Preden odgovorimo na to vprašanje, je dobro nekoliko bolje razumeti, kako virusi delujejo in zakaj so tako nevarni.

Virus, ki je lahko smrtonosen

Danes vemo, da gripo oziroma influenco povzroča virus. * Ta se s človeka na človeka prenaša s kapljicami, ki iz dihal pridejo ven s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Virus najdemo po vsem svetu, celo v tropih, kjer lahko udari kadar koli v letu. Na severni polobli je sezona gripe od novembra do marca, na južni pa od aprila do septembra.

Virus gripe A, ki je najbolj nevaren tip virusa gripe, je v primerjavi z mnogimi drugimi virusi majhen. Običajno je okrogel s štrlinami na površju. Ko okuži človeško celico, se tako hitro razmnožuje, da iz nje pogosto v približno desetih urah privre vojska od stotisoč do milijon novih »kopij« virusa.

Zastrašujoča značilnost tega preprostega organizma je, da se je sposoben hitro spremeniti. Ker se ta virus tako hitro razmnožuje (veliko hitreje kakor virus HIV), so mnoge »kopije« drugačne od njega. Nekatere so tako spremenjene, da jih imunski sistem ne prepozna. Zato smo vsako leto priča drugačnim virusom gripe, ki imajo nov skupek antigenov – snovi, ki preizkušajo našo imunost. Če se antigen spremeni toliko, da ga naš imunski sistem ne prepozna in se zato težko ubrani pred njim, obstaja nevarnost pandemije.

Poleg tega se z virusi gripe okužijo tudi živali in v tem tiči problem za ljudi. Prašič je  po mnenju nekaterih lahko gostitelj virusov, ki okužijo perutnino, denimo kokoši in race. Lahko pa je tudi gostitelj drugih virusov, ki okužijo ljudi.

Če je torej prašič okužen z obema vrstama virusov – tistim, ki okuži živali, in tistim, ki okuži ljudi – se lahko geni teh dveh sevov virusov križajo. Rezultat je lahko povsem nov sev gripe, proti kateremu ljudje niso odporni. Nekateri so mnenja, da so mogoči viri novih sevov gripe kmečke skupnosti, v katerih tesno skupaj živijo perutnina, prašiči in ljudje, kar se pogosto dogaja v Aziji.

Zakaj je postal tako virulenten?

Postavlja se vprašanje, zakaj se je virus gripe, ki je pustošil v letu 1918/19, spremenil v povzročitelja pljučnice, ki je ubila toliko mladih ljudi. Čeprav ni na voljo nobenega živega virusa od takrat, znanstveniki že dolgo menijo, da bi morda lahko, če bi našli zamrznjen primerek virusa, izolirali nepoškodovan RNK in odkrili, zakaj je bil ta sev tako smrtonosen. Nekoliko uspeha so pravzaprav imeli.

Skupina znanstvenikov je iz zamrzlega aljaškega primerka, o katerem smo pisali v uvodu tega članka, uspela identificirati in določiti zaporedje večine genov virusa gripe iz leta 1918/19. Vendar pa znanstvenikom še vedno ni uspelo ugotoviti, zakaj je bila gripa tako ubijalska. Zdi se, da je bil ta sev sorodnik virusa gripe, ki okuži tako prašiče kot ptice.

Ali bi se lahko znova pojavil?

Po besedah mnogih strokovnjakov ni vprašanje, ali se bo tako grozovit virus gripe vrnil, ampak kdaj in kako se bo vrnil. Nekateri pravzaprav pričakujejo nov sorazmerno obsežen izbruh gripe približno vsakih 11 let, enega zelo hudega pa nekje vsakih 30 let. Po teh predvidevanjih naslednja pandemija že zamuja.

Zdravstvena revija Vaccine je leta 2003 poročala: »Minilo je že 35 let od zadnje pandemije influence in najdaljši neizpodbitno potrjen interval med pandemijama je 39 let.« V članku je še pisalo: »Virus, ki bo povzročil pandemijo, se utegne pojaviti na Kitajskem ali v kateri bližnji državi in bi lahko vseboval površinske antigene oziroma virulentne dejavnike, ki izvirajo iz živalskih virusov gripe.«

 V članku revije Vaccine je bilo glede tega virusa napovedano: »Zelo hitro se bo širil po svetu. Prišlo bo do več zaporednih izbruhov. Obolevali bodo ljudje vseh starostnih skupin in v vseh državah bo obstalo precej družbenih in gospodarskih dejavnosti. Življenje bo izgubilo izredno veliko ljudi skoraj vseh starostnih skupin, če ne kar vseh. Po vsej verjetnosti se celo v gospodarsko najbolj razvitih državah sistemi zdravstvene oskrbe ne bodo mogli uspešno prilagoditi povečanemu povpraševanju po zdravstvenih storitvah.«

Kako zelo naj bi bili v skrbeh zaradi takšnega scenarija? John M. Barry, avtor knjige The Great Influenza, gleda na stvar takole: »Terorist z jedrskim orožjem je za vsakega državnika nočna mora. To bi morala biti tudi nova pandemija gripe.«

Kakšna zdravljenja so na voljo?

Morda se sprašujete: ‚Ali niso sedaj na voljo učinkovita zdravljenja?‘ V odgovoru so dobre in slabe novice. Antibiotiki lahko znižajo smrtnost pri sekundarnih bakterijskih pljučnicah in določena zdravila se lahko učinkovito spopadejo z nekaterimi sevi gripe. Virus gripe se lahko uspešno premaga tudi z imunizacijo, vendar le pod pogojem, da so strokovnjaki identificirali prave seve in da so pravočasno naredili sredstva za imunizacijo. To so dobre novice. Kaj pa slabe?

Zgodovina imunizacije proti gripi – od nesrečne epizode s prašičjo influenco iz leta 1976 do pomanjkanja cepiv leta 2004 – ni brez spodrsljajev. Čeprav je medicina vse od prve svetovne vojne naprej zelo napredovala, pa zdravniki še vedno ne poznajo nobenega zdravila proti močnemu virusu.

Zato pride do tegale vznemirjajočega vprašanja: Ali se lahko to, kar se je zgodilo leta 1918/19, ponovi? Bodite pozorni, kaj piše v razpravi londonskega Državnega inštituta za medicinske raziskave: »V marsičem so danes razmere podobne tistim iz leta 1918: zaradi napredka v transportu ljudje dosti potujejo po svetu; obstaja veliko vojnih področij, s katerimi sta neločljivo povezani nedohranjenost in slaba higiena; število svetovnega prebivalstva je naraslo na 6,5 milijarde in večina prebivalcev živi v mestih, od katerih imajo mnoga propadajočo infrastrukturo, kar se tiče odstranjevanja odpadkov.«

Ugleden ameriški strokovnjak je prišel do naslednjega sklepa: »Enostavno rečeno, z vsakim letom smo bližje naslednji pandemiji.« Ali vse to pomeni, da je prihodnost temačna, celo brezupna? Ne!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 8]

Kmečke skupnosti so lahko zibelka novih sevov gripe

[Vir slike]

BAY ISMOYO/AFP/Getty Images

[Slika na straneh 8, 9]

Virus gripe A

[Vir slike]

© Science Source/Photo Researchers, Inc

[Slika na strani 9]

Raziskovalci preučujejo primerke virusa iz leta 1918/19

[Vir slike]

© TOUHIG SION/CORBIS SYGMA