Najhujša kuga v zgodovini

OKTOBRA 1918 je svet še vedno bil prvo svetovno vojno. Čeprav se je konec vojne bližal, so bile novice še vedno cenzurirane. Zato so edino v Španiji, ki se ni vojskovala, lahko poročali o tem, da marsikje civilisti neverjetno hitro zbolevajo in umirajo. Te okoliščine so bile povod za ime, po katerem bo ta bolezen vedno znana – španska gripa.

Pandemija se je pričela marca leta 1918. * Mnogi raziskovalci menijo, da je bil njen začetek v ameriški zvezni državi Kansas. Kot kaže, se je od tam razširila v Francijo, prenesli pa naj bi jo nanovo prispeli ameriški vojaki. Po nenadnem in hitrem porastu smrtnih primerov gripe je bilo julija 1918 videti, da je najhujše mimo. Zdravnikom se ni niti sanjalo, da pandemija le pridobiva moč za še smrtonosnejši pohod.

Ko se je 11. novembra 1918 prva svetovna vojna končala, se je svet veselil. Vendar je ironično, da je skoraj sočasno s tem po vsem svetu izbruhnila kuga. Ta strahovita ubijalka je sedaj polnila prvo stran časopisov po svetu. Le redkokoga od preživelih se to ni dotaknilo, vsi pa so živeli v strahu. Ugleden strokovnjak za gripo je dejal: »Leta 1918 se je v Združenih državah pričakovana življenjska doba skrajšala za več kot 10 let.« Kako se je ta kuga razlikovala od drugih?

 Kuga brez primere

Najbolj alarmantna razlika je bila, kako nenadno je gripa kosila. Kako nenadno? V nedavno izdani knjigi The Great Influenza avtorja Johna M. Barryja je naveden zapis o tem: »V Rio de Janeiru je študenta medicine Cira Viera Da Cunha, ki je čakal na tramvaj, neki človek s povsem normalnim glasom povprašal o nečem, nato pa padel in obležal mrtev. Ko je v Cape Townu v Južnoafriški republiki Charles Lewis vstopil v tramvaj, da bi se peljal pet kilometrov do doma, se je sprevodnik mrtev zgrudil. Preden je prispel domov, je na tramvaju umrlo šest ljudi, med njimi tudi voznik.« Vsi so umrli zaradi gripe.

Nato je bil strah – strah pred neznanim. Znanstveniki niso poznali vzroka bolezni oziroma natančnega načina širjenja. Uvedli so nujne javnozdravstvene ukrepe: pristaniška mesta so bila v karanteni; kinematografe, cerkve in druga javna shajališča so zaprli. Denimo v San Franciscu v Kaliforniji je oblast ukazala, da morajo vsi prebivalci nositi zaščitne maske iz gaze. Vsakega, ki so ga videli na javnem kraju brez takšne zaščite, je čakala denarna kazen ali zapor. Vendar je bilo videti, da noben ukrep ne zaleže. Vse, kar so ukrenili, je bilo enostavno premalo in prepozno.

Ljudi je bilo tudi strah, ker gripa ni delala razlik. Iz še vedno nepojasnjenih razlogov  pandemija iz leta 1918 ni prizadela predvsem starostnikov; udarila je tudi zdrave mlade ljudi in jih ubila. Večina žrtev španske gripe je bila stara med 20 in 40 let.

Nadalje, to je bila zares epidemija svetovnega obsega. Izvzeti niso bili niti tropski otoki. Gripa je na Zahodno Samoo (danes znano kot Samoa) prispela z ladjo 7. novembra 1918 in v dveh mesecih od 38.302 prebivalcev pomorila približno 20 odstotkov. Hudo prizadeta je bila vsaka večja država!

Omeniti je treba tudi, kako pogubna je bila ta kuga. Na primer Philadelphio (v ameriški zvezni državi Pensilvaniji) je udarila med prvimi in to še posebej silovito. Sredi oktobra 1918 je bilo veliko pomanjkanje krst. »Neki proizvajalec je dejal, da bi lahko 5000 krst prodal v dveh urah, če bi jih le imel. Večkrat se je zgodilo, da so v mestni mrtvašnici imeli celo desetkrat več trupel kakor krst,« pravi zgodovinar Alfred W. Crosby.

V sorazmerno kratkem času je gripa ubila več ljudi kot katera koli druga podobna pandemija v človeški zgodovini. Dolgo je prevladovala ocena, da je bilo po svetu 21 milijonov smrtnih žrtev, toda danes nekateri strokovnjaki menijo, da je ta številka nizka. Nekaj epidemiologov sedaj namiguje, da je bil smrtni davek verjetneje 50 ali morda celo 100 milijonov ljudi! Že prej omenjeni John M. Barry pravi: »Gripa je v enem letu pobila več ljudi, kakor jih je črna smrt iz srednjega veka pobila v stotih letih; v štiriindvajsetih tednih je ubila več ljudi kakor aids v štiriindvajsetih letih.«

Neverjetno je, da je zaradi španske gripe v približno letu dni umrlo več Američanov, kakor jih je padlo na bojišču v obeh svetovnih vojnah skupaj. Avtorica Gina Kolata razlaga: »Če bi do takšne kuge prišlo danes in če bi umrl podoben odstotek ameriškega prebivalstva, bi življenje izgubilo 1,5 milijona Američanov, kar je več od skupnega števila, ki jih v enem letu umre zaradi bolezni srca, raka, kapi, kronične pljučne bolezni, aidsa in Alzheimerjeve bolezni.«

Skratka, španska gripa je bila najbolj pogubna pandemija v zgodovini človeštva. V kakšno pomoč je bila znanost?

Ko se je znanost izkazala nemočno

Pred pričetkom prve svetovne vojne je bilo videti, da medicina zelo napreduje, kar se tiče premagovanja bolezni. Celo med vojno so se zdravniki zelo ponašali s tem, da uspešno zmanjšujejo posledice infekcijskih bolezni. Takrat je revija The Ladies Home Journal naznanila, da ameriški domovi ne potrebujejo več sobe, v katero so običajno položili umrlega, da bi ga drugi videli pred pokopom. Predlagala je, da bi se takšna sprejemnica odslej imenovala living room oziroma soba za žive. Potem pa je prišla španska gripa in medicina se je izkazala skoraj povsem nemočno.

Crosby piše: »Vsi zdravniki takratnega časa so bili udeleženi pri največjem neuspehu medicine v dvajsetem stoletju oziroma v vsej zgodovini, če se meri po številu mrtvih.« Da ne bi vse krivde pripisali medicini, Barry pravi takole: »Takrat so znanstveniki povsem razumeli obseg nevarnosti, znali so zdraviti mnoge sekundarne bakterijske pljučnice in dajali so javnozdravstvene nasvete, ki bi lahko rešili desettisoče Američanov. Politiki se niso menili za te nasvete.«

Kaj potem sedaj, približno 85 let kasneje, vemo o tej grozoviti pandemiji? Kaj jo je povzročilo? Ali bi se lahko ponovila? Če da, ali bi se ji lahko uspešno zoperstavili? Nekateri odgovori vas bodo morda presenetili.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Večina žrtev španske gripe je bila stara med 20 in 40 let

[Slika na strani 4]

Razred šolarjev iz leta 1919 v Canon Cityju v Koloradu

[Vir slike]

Courtesy, Colorado HistoricalSociety, 10026787

[Slika na straneh 4, 5]

Policist

[Vir slike]

Photo by Topical Press Agency/Getty Images

[Slika na strani 5]

Igralci bejzbola z zaščitnimi maskami na obrazu

[Vir slike]

© Underwood & Underwood/CORBIS