Že letijo!

BIL je skoraj mrak. V jesenskem zraku je plal hlad. Spokojno tišino pa je kmalu pretrgalo gromko oglašanje gosje jate. Nenadoma sem jo videl nad sabo – približno 20 gosi je letelo razporejenih v obliki velikanske črke V, medtem pa so elegantno in močno zamahovale s perutmi. Ena od gosi je graciozno zavila na svojo levo in se umaknila v ozadje skupine. Presunljiv prizor je podžgal mojo radovednost. Zakaj gosi letijo v obliki klina? In kam so namenjene?

Gos je vodna ptica ter bližnja sorodnica race in laboda. Po svetu obstaja približno 40 vrst gosi. Najpogosteje jih vidimo v Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Ena najbolj znanih vrst je kanadska gos s svojim značilnim dolgim temnim vratom in belim pasom okoli grla. Odrasli samci podvrste Branta canadensis maxima lahko tehtajo do osem kilogramov in imajo dvometrski razpon kril. Ta podvrsta gosi preživlja poletja na severu, gre vse do Aljaske in severne Kanade, nato pa se pred zimo odseli na jug, vse do daljne Mehike.

Čas selitve je za gosi zelo pomemben. Če prispejo na sever prezgodaj, je voda še vedno zmrznjena in rastlinja ni dovolj. Zato se kanadske gosi proti severu  običajno selijo hkrati s toplejšim vremenom. Ko prispejo na cilj, se razidejo v parih in vsak par si potem izbere paritveno območje.

Letenje v klinu omogoča gosem, da vidijo druga drugo in da se lahko hitro odzovejo, ko ptica pred njimi spremeni smer, hitrost ali višino. Poleg tega nekateri strokovnjaki menijo, da zračni tok, ki ga ustvarjajo gosi v ospredju, ublaži zračne turbulence in s tem olajša letenje drugim v jati. Kakor koli že, videti je, da se v jati običajno skupaj seli več družin, tako da se odrasle ptice menjavajo na čelu jate.

Pogosto imajo kanadske gosi leto za letom isto gnezdišče. Gnezdo običajno naredijo iz preprostih materialov, na primer vejic, trave in mahu. Gosi so monogamne – to pomeni, da so vse življenje z enim partnerjem. Če kdo od njiju pogine, drugi morda sprejme novega partnerja, vendar ponavadi ostane sam.

Samica izleže od štiri do osem jajc in jih približno 28 dni vali. Starša sta mogočna varuha. Ko sta ogrožena sama ali pa so v nevarnosti njuni mladiči, postaneta precej bojevita. Plenilce lahko močno udarita s svojimi perutmi.

Goskice pričnejo komunicirati, ko so še v jajcih. Oglašajo se različno, vse od visokega čivkanja (znak zadovoljstva) do razburjenih klicev. Tudi odrasli uporabljajo raznolike klice, ko komunicirajo s svojimi mladiči in med sabo. Pravzaprav so raziskovalci pri kanadskih goseh razpoznali najmanj 13 svojstvenih klicev.

Gosi zares dokazujejo, da so »nagonsko modre«. (Pregovori 30:24, NW) Seveda ima za to vse zasluge Bog Jehova, stvarnik vsega, med drugim tudi ptic, ki letajo pod nebom. (Psalm 104:24)

[Okvir/slike na strani 17]

Ali ste vedeli?

● Goskice takoj po izvalitvi skupaj z očetom in mamo za vedno zapustijo gnezdo. Družine običajno ostanejo skupaj.

● Tibetanska gos naj bi pri selitvi letela čez Mount Everest, ki je visok skoraj 8900 metrov.

● Nekatere vrste gosi lahko brez premora letijo celo 1600 kilometrov daleč.

● Če gosi, ki letijo same, primerjamo z gosmi, ki letijo v klinu, slednje pri podobnih hitrostih manjkrat zamahnejo s krili, zaradi česar jim srce bije počasneje.

[Vir slike]

Zgoraj levo: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./Duane C. Anderson

[Navedba vira slike na strani 16]

Gosi v letu: © Tom Brakefield/CORBIS