Kam gre ta svet?

KAJ bo prineslo naslednjih 10, 20 ali 30 let? Razmišljati o prihodnosti v dobi terorizma, v kateri živimo, je lahko zastrašujoče. Tehnika napreduje s hitrimi koraki. Z globalizacijo so številne države postale odvisne druga od druge. Se bodo svetovni voditelji združili in utrli pot boljšemu jutri? Nekateri ljudje odgovarjajo z da in upajo, da bo voditeljem do leta 2015 uspelo zajeziti val revščine in lakote, zmanjšati širjenje aidsa in prepoloviti delež tistih, ki nimajo pitne vode in urejenih higienskih razmer. (Glej okvir »Optimizem v nasprotju z realnostjo«.)

Toda človekova predstava prihodnosti je pogosto iluzorna. Denimo pred desetletji je neki strokovnjak dejal, da bodo leta 1984 kmetovalci s podvodnimi traktorji že orali po morskem dnu; drugi je dejal, da bodo do leta 1995 avtomobili imeli že računalniško opremo, ki bo preprečevala trčenja; spet drugi pa je napovedal, da naj bi leta 2000 v vesolju živelo in delalo okoli 50.000 ljudi. Seveda si tisti, ki so tako napovedovali, sedaj verjetno želijo, da bi takrat molčali. Neki novinar je napisal: »Predvsem z minevanjem časa se najbolj pametni ljudje na svetu izkažejo kot popolni tepci.«

»Zemljevid«, ki nam kaže pot

Ljudje v nedogled teoretizirajo glede prihodnosti, njihova vizija pa je včasih bolj idealistična kakor stvarna. Kje lahko najdemo verodostojno sliko tega, kaj je pred nami?

Razmislite o naslednji ponazoritvi. Predstavljajte si, da se z avtobusom peljete po tuji deželi. Ker področja ne poznate, vas prične skrbeti. ‚Kje sploh sem?‘ se sprašujete. ‚Ali gre ta avtobus res v pravo smer? Kako daleč sem od svojega cilja?‘ Odgovore lahko dobite, če si pomagate s točnim zemljevidom in če skozi okno opazujete znake ob cesti.

V podobnem položaju so danes mnogi, ki so zaskrbljeni ob pomisli na prihodnost. ‚Kam gremo?‘ se sprašujejo. ‚Ali smo res na poti do svetovnega miru? Če smo, kdaj bomo ta cilj dosegli?‘ Biblija je kakor zemljevid, ki nam lahko pomaga odgovoriti na ta vprašanja. Če natančno beremo to knjigo in »skozi okno« pozorno  spremljamo, kaj se dogaja na svetovnem prizorišču, lahko veliko izvemo o tem, kje smo in kam gremo. Najprej pa moramo razmisliti o tem, kako so se naši problemi pričeli.

Tragičen začetek

Biblija nam pove, da je Bog prvega moškega in prvo žensko ustvaril popolna ter ju nastanil v rajsko okolje. Adam in Eva sta bila ustvarjena za večno življenje – ne samo za 70 oziroma 80 let. Bog jima je rekel: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« Bog je Adamu, Evi in njunim potomcem namenil, da bi raj razširili čez vso zemljo. (1. Mojzesova 1:28; 2:8, 15, 22)

Adam in Eva sta se Bogu uprla. Zaradi tega sta izgubila svoj rajski dom. Še več, počasi, toda nezadržno sta pričela telesno in umsko propadati. Z vsakim dnevom sta bila korak bližje smrti. Zakaj? S tem da sta se odvrnila od svojega Stvarnika, sta grešila, in »plačilo greha je [. . .] smrt«. (Rimljanom 6:23)

Čez nekaj časa sta umrla, toda prej sta imela kopico sinov in hčera. Ali so bili ti otroci zmožni izpolniti Božji prvotni namen? Ne, ker so od staršev podedovali nepopolnost. Pravzaprav grešnost in smrt podedujejo od ene generacije do druge vsi Adamovi potomci. Tudi mi smo ju podedovali. »Po enem človeku,« piše v Bibliji, »[je] na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 3:23; 5:12)

 Kje natančno smo sedaj

Upor Adama in Eve je zaznamoval pričetek dolgega in neprijetnega potovanja za človeštvo, ki še vedno traja. Človeštvo je, kot je napisal neki biblijski pisec, »podrejeno ničevosti«. (Rimljanom 8:20) Kako dobro to opiše človekova prizadevanja! Med Adamovimi potomci so briljantni znanstveniki in znanstvenice, veleumi medicine in tehnični inovatorji. Toda nihče od njih ne more vzpostaviti svetovnega miru in nam dati optimalnega zdravja, ki ju je Bog namenil človeku.

Upor Adama in Eve prizadene vsakogar od nas kot posameznika. Kdo denimo še ni občutil skelenja krivice, strahu pred kriminalom, bolečine kronične bolezni ali pa žalosti, ki nas prevzame, ko nam umre kdo od dragih? Videti je, da vsak spokojen trenutek, ki ga v življenju doživimo, vse prehitro pretrga tragedija. Naš obstoj je kljub prijetnim trenutkom prav takšen, kakor ga je opisal patriarh Job, ko je dejal: »Človek [. . .] je kratkih dni in dosita ima nadlog.« (Job 14:1)

Če razmišljamo o tem, od kod smo prišli in v kako pomilovanja vrednem stanju smo sedaj, je prihodnost morda videti temačna. Toda Biblija nam zagotavlja, da Bog ne bo dopustil, da bi takšne razmere trajale v nedogled.  Njegov prvotni namen za človeštvo bo uspel. (Izaija 55:10, 11) Zakaj smo lahko prepričani, da se bo to kmalu zgodilo?

V Bibliji piše, da sedaj živimo v kritičnem obdobju, ki se imenuje ‚zadnji dnevi‘ (2. Timoteju 3:1) Ta izraz ne pomeni uničenja Zemlje in vsega življenja na njej. Ampak pomeni ‚sklenitev stvarnosti‘ in zato konec razmer, ki nam povzročajo gorje. (Matej 24:3) Biblija opisuje dogodke in lastnosti ljudi, ki bodo običajni za te zadnji dni. Nekaj jih je navedenih v okvirju na strani 8. Poglejte si jih, nato pa se »skozi okno« ozrite po svetovnem prizorišču. Naš zemljevid, Biblija, nam pomaga točno določiti, kje smo sedaj, in sicer zelo blizu konca te stvarnosti. Kaj pa se bo zgodilo potem?

Pot pred nami

Takoj zatem ko sta se Adam in Eva uprla, je Bog pričel odkrivati, kako se je namenil poskrbeti za vzpostavitev Kraljestva, »ki vekomaj ne bo razdejano«. (Daniel 2:44) To Kraljestvo, za katero so se mnogi učili moliti v očenašu, bo človeštvu prineslo nepopisne blagoslove. (Matej 6:9, 10)

Božje kraljestvo ni kakšen nejasen pojem, ki obstaja v srcu. Je resnična nebeška vlada, ki bo korenito spremenila razmere na zemlji. Samo pomislite, kaj Bog obljublja, da bo po tem Kraljestvu naredil za ljudi. Biblija pravi, da bo najprej ‚pokončal tiste, ki pokončujejo zemljo‘. (Razodetje 11:18) Kaj bo naredil za tiste, ki so mu poslušni? Njegova napisana beseda pravi: »Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Razodetje 21:4) Kateri človek bi lahko dosegel kaj takšnega? Samo Bog nas lahko privede v stanje, ki ga je v začetku namenil človeštvu.

Kako ste lahko deležni blagoslovov, ki jih bo prineslo Božje kraljestvo? V Janezovem evangeliju 17:3 piše: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« Po vsem svetu Jehovove priče sodelujejo pri izobraževalnem programu, ki ljudem pomaga delati prav to. Svojo dejavnost opravljajo v približno 230 deželah, njihova literatura pa izhaja v več kot 400 jezikih. Če bi radi izvedeli še več, poiščite Jehovove priče v vašem kraju ali pa pišite na ustrezni naslov s 5. strani te revije.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»Poslušajte zdaj vi, ki govorite ‚Danes ali jutri bomo odpotovali v to mesto in ostali tam eno leto ter poslovali in kovali dobiček‘, pa ne veste, kaj bo z vami jutri.« (Jakob 4:13, 14)

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Biblijski opis zgodovine človeštva sega vse do prvega moškega in prve ženske. Zato nam pove, kje so naši začetki, in tudi, kam gremo. Toda da bi razumeli, kaj nam Biblija sporoča, jo moramo preučevati tako temeljito, kakor bi zemljevid.

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Greh« se lahko nanaša na napačno dejanje ali nagnjenje k slabemu. Rodili smo se grešni in to vpliva na naša dejanja. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.« (Propovednik 7:20)

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Če bi fotokopirali list papirja, na katerem je črna pika, bi to piko imele vse kopije. Kot Adamovi potomci – figurativno rečeno njegove kopije – imamo na sebi madež greha. To je isti madež, ki ga je imel Adam, »izvirnik«.

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

V Bibliji piše: »Ni [. . .] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) To pojasnjuje, zakaj človekovo prizadevanje, da bi dosegel svetovni mir, ne obrodi sadov. Človek ni bil ustvarjen, da bi ‚svoje stopinje ravnal‘ neodvisno od Boga.

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

Biblijski psalmist je Bogu rekel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105) Biblija nam kakor svetilo pomaga, da se modro odločamo. Kakor ‚luč naši stezi‘ razsvetljuje pot pred nami, da lahko vidimo, kakšna prihodnost čaka človeštvo.

[Okvir na strani 7]

OPTIMIZEM V NASPROTJU Z REALNOSTJO

Države članice Združenih narodov so septembra 2000 soglasno sestavile skupek ciljev, ki naj bi bili doseženi do leta 2015. Med njimi so naslednji:

▪ za polovico zmanjšati delež ljudi, ki živijo z manj kot dolarjem na dan, pa tudi tistih, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane;

▪ poskrbeti, da bodo vsi otroci dobili osnovno izobrazbo;

▪ odstraniti neenakost med spoloma na vseh stopnjah izobraževanja;

▪ med otroki, mlajšimi od pet let, zmanjšati stopnjo smrtnosti za dve tretjini;

▪ stopnjo smrtnosti med porodnicami zmanjšati za 75 odstotkov;

▪ ustaviti širjenje in pričeti zmanjševati razširjenost HIV-a in aidsa, pa tudi pojavljanja drugih hudih bolezni, kakršna je malarija;

▪ za polovico zmanjšati delež ljudi, ki nimajo na voljo pitne vode.

Ali so ti cilji dosegljivi? Skupina zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta je leta 2004 ocenila razmere in sklenila, da je optimizem treba uravnati s spoznanjem, da želeni dosežki niso odsev tega, kar se v resnici dogaja. V predgovoru knjige State of the World 2005 piše: »Marsikje revščina še vedno zavira napredek. Bolezni, kot je aids, se vse bolj širijo, kar v številnih državah povzroča tempirane bombe za javno zdravje. V zadnjih petih letih je približno 20 milijonov otrok umrlo zaradi bolezni, ki se prenašajo z vodo in jih je mogoče preprečiti, stotine milijonov ljudi pa še naprej živi v vsakodnevni bedi in umazaniji, ki sta povezani s pomanjkanjem pitne vode in ustreznih higienskih razmer.«

[Okvir/slike na straneh 8, 9]

NEKATERE ZNAČILNOSTI ‚ZADNJIH DNI‘

Vojne brez primere (Matej 24:7; Razodetje 6:4)

Lakote (Matej 24:7; Razodetje 6:5, 6, 8)

Kuge (Luka 21:11; Razodetje 6:8)

Naraščanje nezakonitosti (Matej 24:12)

Uničevanje zemlje (Razodetje 11:18)

Veliki potresi (Luka 21:11)

Kritični časi, v katerih bo težko živeti (2. Timoteju 3:1)

Pretirana ljubezen do denarja (2. Timoteju 3:2)

Neposlušnost staršem (2. Timoteju 3:2)

Pomanjkanje naravne naklonjenosti (2. Timoteju 3:3)

Ljubezen do užitkov namesto do Boga (2. Timoteju 3:4)

Pomanjkanje samoobvladanja (2. Timoteju 3:3)

Brez ljubezni do dobrega (2. Timoteju 3:3)

Preziranje prihajajoče nevarnosti (Matej 24:39)

Posmehovalci zavračajo dokaz zadnjih dni (2. Petrovo 3:3, 4)

Svetovno oznanjevanje Božjega kraljestva (Matej 24:14)

[Viri slik]

© GMB Akash/Panos Pictures

© Paul Lowe/Panos Pictures

[Slika na strani 9]

Jehovove priče so znani po oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu