Mikael Agricola – »znanilec nove dobe«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FINSKE

»Nobena druga knjiga ni tako močno in vsestransko vplivala na finsko kulturo, vrednote in razmišljanje kakor Biblija.« (Biblia 350—The Finnish Bible and Culture)

ALI imate Biblijo na voljo v svojem maternem jeziku? Precej verjetno je, da jo imate. Navsezadnje je Biblija – cela ali pa kak njen del – na razpolago v več kot 2000 jezikih. In to ne kar po naključju. Skozi vso zgodovino so številni moški in ženske trdo delali, da so Biblijo prevedli v krajevne jezike, četudi so se ob tem srečevali z velikimi ovirami. Eden takšnih je bil Mikael Agricola.

Agricola je bil učenjak, ki se je lotil prevajanja Biblije v finščino. Njegova literarna dela so pripomogla k razvoju finske kulture, kakršno poznamo danes. Nič čudnega, da mu pravijo znanilec nove dobe!

Mikael Agricola se je rodil leta 1510 v vasi Torsby v južnem delu Finske. Njegov oče je imel kmetijo, kar pojasni priimek Agricola, ki izvira iz latinske besede za »kmet«. Odraščal je v dvojezičnem okolju, zato je najbrž govoril tako švedsko kot finsko. Poleg tega se je naučil še latinščine, ko je obiskoval latinsko šolo v mestu Vyborg. Kasneje se je preselil v Turku, finsko upravno središče tistega časa, in se tam zaposlil kot tajnik finskega katoliškega škofa Marttija Skytteja.

Religija in politika tistega časa

V tem obdobju Agricolovega življenja so Skandinavijo pretresali nemiri. Švedska si je prizadevala izstopiti iz Kalmarske zveze, ki so jo sestavljale skandinavske države. Leta 1523 so Gustava I. okronali za švedskega kralja. To je močno vplivalo na Finsko, saj je bila takrat švedska provinca.

Novi kralj je bil odločen okrepiti svojo oblast. Da bi dosegel svoje cilje, je sprejel reformacijo, ki se je širila po severni Evropi. Ko je poskrbel, da uradna religija v kraljestvu ni bila več katoliška, ampak luteranska, je skrhal vezi z Vatikanom, spodkopal oblast katoliških škofov in se polastil cerkvenih blagajn. Vse do danes so prebivalci Švedske in Finske predvsem luteranske vere.

Glavni cilj protestantizma je bil ta, da bi cerkveno bogoslužje potekalo v domačem jeziku namesto v latinščini. Tako so bili leta 1526 v švedščini izdani Krščanski grški spisi oziroma »Novi testament«. Vendar  pa se na Finskem val protestantizma ni širil tako hitro. V tistem času se nihče ni preveč zanimal za to, da bi prevedel Biblijo v finski jezik. Zakaj ne?

»Težaško in utrudljivo« delo

Glavni razlog je bil, da v finščini pravzaprav ni bilo na voljo nobene literature. Pred letom 1550 je bilo v tem jeziku napisanih le nekaj katoliških molitev. Da bi Sveto pismo lahko prevedli v finščino, bi torej najprej morali mnoge besede prenesti v pisno obliko pa tudi skovati povsem nove besede in fraze. Poleg tega bi bilo to treba storiti brez jezikovnih učbenikov. Agricola se je kljub temu lotil prevajanja Biblije!

Leta 1536 je Skytte, finski katoliški škof, Agricolo poslal v nemško mesto Wittenberg, da bi tam nadaljeval študij teologije in jezikov. Ravno tam so dvajset let pred tem najbrž odmevali udarci kladiva, ko je Luter po nekaterih pričevanjih na vrata grajske cerkve pribil svojih slavnih 95 tez.

Agricola med bivanjem v Wittenbergu ni le nadaljeval študija teologije in jezikov, temveč se je lotil tudi velikanskega dela, prevajanja Biblije v finščino. Leta 1537 je v pismu švedskemu kralju napisal: »Dokler bo Bog vodil moje delo, bom skušal, tako kot do sedaj, še naprej prevajati Novi testament v jezik finskega ljudstva.« Po vrnitvi na Finsko je nadaljeval prevajanje in bil hkrati zaposlen kot šolski ravnatelj.

Prevajanje Biblije je bilo za Agricolo težavno delo, tako kakor je bilo tudi za druge zgodnje biblijske prevajalce. Celo Luter je vzkliknil: »Kako težaško in utrudljivo je pisce hebrejskih spisov prisiliti, da bi govorili nemško!« Priznati je treba, da si je Agricola lahko pomagal s prevodi drugih prevajalcev, vendar je največja težava, s katero se je moral spoprijeti, tičala v finščini. Pravzaprav jezik sploh še ni imel pisne oblike!

Zato je bilo tako, kakor da bi Agricola moral zgraditi hišo brez gradbenega načrta, in to s pičlo zalogo materiala, raztresenega naokoli. Kako se je tega lotil? Začel je s tem, da je iz različnih finskih dialektov pobiral besede in jih zapisal tako, kakor so jih izgovarjali. Bržkone je bil Agricola tisti, ki je prvi skoval finske besede, kot so »vlada«, »hinavec«, »rokopis«, »vojska«, »vzorec« in »pisar«. Izoblikoval je sestavljene besede, ustvaril izpeljanke in si besede izposodil iz drugih jezikov, še zlasti švedščine. Nekatere takšne sposojenke so enkeli (angel), historia (zgodovina), lamppu (svetilka), marttyyri (mučenec) in palmu (palma).

Božja Beseda za rojake

Končno je Agricola leta 1548 objavil Grške spise, ki jih je poimenoval Se Wsi Testamenti (Novi testament). Nekateri so prepričani, da je to delo prevedel že pet let prej, vendar ga zaradi pomanjkanja denarja ni mogel objaviti. Domneva se, da je Agricola velik del stroškov za tiskanje kril kar sam.

 Tri leta kasneje je izšel prevod Dauidin Psaltari (Psalmi), ki jih je najverjetneje prevedel s pomočjo sodelavcev. Vodil je tudi prevajanje nekaterih Mojzesovih knjig in Prerokov.

Agricola je ponižno priznal svoje omejitve, ko je odkritosrčno napisal: »Naj noben kristjan in Bogu vdan človek ali kateri koli bralec te Svete knjige ne bo vznemirjen, če bo v tem začetniškem prevodu morebiti naletel na kaj napačnega ali čudnega in neprijetnega ali pa napisanega tako, kakor še ni bil vajen.« Navkljub kakršnim koli pomanjkljivostim, ki jih je morda mogoče najti v prevodih Mikaela Agricole, je njegova nepopustljiva vnema, da bi običajnim ljudem omogočil dostop do Biblije, vredna izredne pohvale.

Agricolova zapuščina

V začetku leta 1557 je bil Agricola – takrat že luteran in škof v mestu Turku – izbran za člana delegacije, ki so jo odposlali v Moskvo, da bi razsodila v sporu v zvezi z državno mejo med Švedsko in Rusijo. Odprava je bila uspešna. Vendar je Agricola, očitno zaradi težavnih razmer na potovanju proti domu, nepričakovano zbolel. Umrl je na poti domov, star približno 47 let.

Agricola je v svojem sorazmerno kratkem življenju v finščini napisal le kakih deset publikacij, ki so vsega skupaj štele približno 2400 strani. Kljub temu pa so mnogi prepričani, da je ta »znanilec nove dobe« spodbudil razvoj finske kulture. Od takrat je finskemu jeziku in Fincem uspelo narediti velik korak naprej v umetnosti in znanosti.

Še pomembnejše pa je, da je bil Mikael Agricola znanilec nove dobe tudi drugače, saj je pripomogel k temu, da je svetloba Božje Besede finsko govorečemu ljudstvu zasvetila še močneje. To je povzeto v pesmi, napisani v latinščini, ki so jo v spomin nanj napisali po njegovi smrti: »Za njim običajne zapuščine ni ostalo. Zapuščina bi lahko bila njegovo delo: svete knjige nam je v finščino prevedel, in delo to je izredno hvalevredno.«

[Okvir/slika na strani 23]

Finska Biblija

Prva celotna finska Biblija, ki je večidel temeljila na delu Mikaela Agricole, je izšla leta 1642. Sčasoma je postala uradna Biblija finske luteranske cerkve. V nadaljnjih letih je doživela nekaj manjših popravkov, vendar je ostala praktično nespremenjena do leta 1938. Zadnjič je bila revidirana leta 1992.

Edina druga celotna Biblija v finščini je Sveto pismo – prevod novi svet, ki so ga izdali Jehovove priče. Izšel je leta 1995. Dvajset let prej, leta 1975 pa so Priče izdali prevod Krščanskih grških spisov. Sveto pismo – prevod novi svet je kar se da zvest izvirnemu besedilu. Do danes je bil natisnjen v kakih 130,000.000 izvodih.

[Slika na strani 22]

Mikael Agricola in prva finska Biblija (razglednica iz leta 1910)

[Vir slike]

National Board of Antiquities/Ritva Bäckman

[Slika na strani 23]

Agricolov Novi testament

[Navedba vira slike na strani 21]

National Board of Antiquities