Plesen – prijateljica in sovražnica!

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠVEDSKE

Nekatere plesni rešujejo življenja; druge ubijajo. Nekatere obogatijo okus sirov in vin; druge hrano zastrupijo. Nekatere živijo na deblih; druge pa se razraščajo po kopalnicah in knjigah. Plesni so pravzaprav povsod – njihove trose morda vdihavate skozi nosnice, medtem ko berete ta stavek.

ČE NE verjamete, da so plesni vseokrog nas, pustite kos kruha nekje stati, lahko tudi v hladilniku. Ne bo dolgo, ko se bo na njem naredilo puhasto pregrinjalo – plesen!

Kaj je plesen?

Plesni spadajo v kraljestvo gliv, v katerem je več kot 100.000 vrst, med drugim so gobe, rje na rastlinah in kvasovke. Samo za približno 100 gliv je znano, da povzročajo bolezni pri ljudeh in rastlinah. Številne druge imajo ključno vlogo v prehranjevalni verigi – razgrajujejo odmrle organske snovi, pri čemer pomembne elemente predelajo v takšno obliko, da jih rastline lahko uporabijo. Spet druge so v simbiotskem odnosu z rastlinami in jim pomagajo vsrkavati hranilne snovi iz zemlje. Nekatere pa so paraziti.

Življenje plesni se začne iz mikroskopske spore oziroma trosa, ki ga nosijo zračni tokovi. Če tros pristane na ustreznem viru hrane, ki ima med drugim pravo temperaturo in količino vlage, bo vzklil in pognal nitaste celice, imenovane hife. Te se razširijo v kolonijo in ta puhasta, prepletena gmota se imenuje micelij, ki je s prostim očesom viden del plesni. Plesen je lahko podobna tudi umazaniji ali madežu, na primer kadar se pojavi na fugah med ploščicami v kopalnici.

Plesen je mojstrica razmnoževanja. Drobcene črne pike pri navadni krušni plesni, Rhizopus stolonifer, so trosovniki, v katerih nastajajo trosi. V samo eni takšni pikici je do 50.000 trosov in vsak od njih lahko v le nekaj dneh proizvede na stotine milijonov novih trosov! Če so razmere ugodne, bo plesen enako dobro kakor na deblu v gozdu uspevala tudi na knjigi, škornju ali tapeti.

Kako se plesni »hranijo«? Živali in ljudje najprej pojejo hrano in potem pri prebavi vsrkajo hranilne snovi, plesni pa ta proces pogosto obrnejo. Ko ne morejo pojesti organskih molekul, ker so te prevelike ali preveč kompleksne, pričnejo počasi izločati prebavne encime. Ti molekule razgradijo v bolj preproste enote in plesni jih potem vsrkajo. Poleg tega se plesni tudi ne morejo premikati in iskati hrane, zato morajo živeti v njej.

Plesni lahko proizvajajo strupene snovi, imenovane mikotoksini,  ki lahko pri ljudeh in živalih povzročijo hude reakcije. S plesnijo je mogoče priti v stik, tako da jo vdihnemo, zaužijemo ali se je dotaknemo. Toda vse ni tako črno, plesen ima namreč nekatere zelo koristne lastnosti.

Prijazen obraz plesni

Leta 1928 je znanstvenik Alexander Fleming po naključju opazil protimikrobno moč zelene plesni. Za to plesen, ki je bila kasneje poimenovana Penicillium notatum, se je pokazalo, da uničuje bakterije, ne škoduje pa ljudem in živalim. To odkritje je privedlo do razvoja penicilina, za katerega pravijo, da je »najučinkovitejši reševalec življenj v sodobni medicini«. Fleming in soraziskovalca, Howard Florey in Ernst Chain, so za svoje delo leta 1945 dobili Nobelovo nagrado za medicino. Od takrat je plesen vir številnih drugih zdravilnih snovi, med drugim za zdravljenje krvnih strdkov, migrenskih glavobolov in parkinsonove bolezni.

Plesen je tudi blagoslov za izbrane okuse. Vzemimo za primer sir. Ali ste vedeli, da imajo brie, kamamber, danski modri sir, gorgonzola, rokfor in stilton svojstven okus po zaslugi določenih plesni vrste Penicillium? Plesnim veliko dolgujejo tudi salame, sojina omaka in pivo.

Enako velja za vino. Ko se ob pravem času obere določeno vrsto grozdja z zadostno količino gliv na vsakem grozdu, se iz njega lahko pridela izbrana desertna vina. Plesen Botrytis cinerea oziroma »žlahtna gniloba« deluje na sladkorje v grozdju, s čimer izboljša okus. Med zorenjem v vinski kleti okus dodatno obogati plesen Cladosporium cellare. Če parafraziramo rek madžarskih vinarjev: ‚Žlahtna plesen naredi dobro vino.‘

Ko se plesen spremeni v sovražnico

Škodljive lastnosti določenih vrst plesni so že dolgo znane. V šestem stoletju pr. n. št. so Asirci svojim sovražnikom zastrupljali vodnjake s plesnijo Claviceps purpurea – kar velja za staroveško obliko biološkega vojskovanja. V srednjem veku so mnogi prav zaradi te plesni, ki se včasih pojavi na rži, dobili epileptične napade, pekoče bolečine, gangreno in halucinacije. Veliko obolelih se je v upanju na čudežno ozdravitev odpravilo na romanje v cerkev sv. Antona v Franciji, zato so bolezen poimenovali ogenj sv. Antona, danes pa se imenuje ergotizem.

Najmočnejša znana kancerogena (rakotvorna) snov je aflatoksin – strup, ki ga proizvajajo plesni. V neki azijski državi pripisujejo aflatoksinu okoli 20.000 smrti letno. Ta smrtonosna  snov se uporablja v sodobnih bioloških orožjih.

Vseeno so v vsakdanjem življenju posledice izpostavljenosti običajnim plesnim prej nevšečnost kot pa resnična nevarnost za zdravje. »Večina plesni, tudi če jih zaznate z vohom, ni nevarna,« piše v UC Berkeley Wellness Letter. Med ljudmi, ki imajo običajno hudo reakcijo, so tisti s pljučnimi boleznimi (na primer z astmo), z alergijami, občutljivostjo na kemične snovi ali oslabljenim imunskim sistemom in delavci na farmah, ki utegnejo biti izpostavljeni velikim količinam plesni. Posledice izpostavljenosti utegnejo bolj občutiti tudi majhni otroci in starostniki.

Po besedah Kalifornijske zdravstvene službe lahko plesen povzroča naslednje simptome: ‚Dihalne težave, kot na primer piskajoče, oteženo dihanje in kratka sapa; zamašenost nosu in sinusov; razdraženost oči (pekoče, solzne ali pordele oči); suh kašelj; draženje v nosu ali grlu; kožne izpuščaje oziroma vneto kožo.‘

Plesen in stavbe

V nekaterih deželah ni nič nenavadnega slišati, da so zaradi plesni zaprli šole oziroma da so ljudje morali iz svojega doma ali pisarn, ker je bilo potrebno saniranje. Na začetku leta 2002 so v Stockholmu na Švedskem zaradi plesni morali zapreti pred kratkim odprt Muzej sodobne umetnosti. Saniranje je stalo približno 4 milijone evrov! Zakaj je ta problem v zadnjem času vse pogostejši?

Odgovor zajema dva glavna dejavnika: gradbeni material in zasnova stavb. V zadnjih desetletjih se več gradi z materiali, na katerih se rada pojavi plesen. Primer tega so mavčne plošče, ki so pogosto narejene iz več plasti papirja, prilepljenih na okrepljeno mavčno jedro. To jedro zadržuje vlago. Če je ta material dlje časa moker, lahko trosi vzklijejo in pričnejo rasti, tako da se hranijo s papirjem na plošči.

Prav tako so se spremenile zasnove konstrukcije. Pred letom 1970 sta bili pri številnih zgradbah v Združenih državah in v mnogih drugih državah izoliranost in zrakotesnost slabši kot pri kasnejših zasnovah. Do sprememb je prišlo, ker so hoteli narediti stavbe energijsko varčnejše, s tem da so kar najbolj omejili izgubo in vdiranje toplote ter zmanjšali dotok zraka. Zato mokra površina zdaj običajno ostane vlažna dlje časa, kar je ugodno za rast plesni. Ali je ta problem mogoče rešiti?

Težave s plesnijo se najučinkoviteje reši oziroma vsaj zmanjša tako, da je vse v stanovanju čisto in suho ter da je v prostorih nizka vlažnost. Če se kje vlaga nabere, površino takoj posušite in poskrbite, da se voda tam ne bo več mogla nabirati. Na primer, streha in žlebovi naj bodo čisti in v dobrem stanju. Poskrbite, da se zunaj tla spuščajo stran od stavbe, tako da se voda ne bo nabirala okoli temeljev. Če imate klimatsko napravo, poskrbite, da so posode kondenzata čiste in odtočne cevi prehodne.

»Nadzorovanje vlage je najpomembnejše za nadzorovanje plesni,« pravijo pri neki agenciji za okolje. Preprosti ukrepi lahko vas in vašo družino obvarujejo pred tem, da bi vam plesen pokazala svoj neprijazni obraz. Plesen je nekako podobna ognju. Lahko škodi, lahko pa je tudi izjemno koristna. Veliko je odvisno od uporabljanja in nadzorovanja. Seveda se je o plesni treba še veliko naučiti. Vendar je poznavanje Božjih neverjetnih stvaritev samo nam v prid.

[Okvir/sliki na straneh 14, 15]

PLESEN V BIBLIJSKIH ČASIH?

Biblija omenja »nadlogo gob nad katero hišo«, kar pomeni, da so gobe bile na stavbi. (3. Mojzesova 14:34–48) Temu pojavu so rekli tudi »razjedljive gobe« in po mnenju nekaterih je bil oblika plesni, kar pa še ni povsem potrjeno. Kakor koli že, Božji zakon je lastnikom hiš naročal, naj odstranijo kamne, na katerih so bile gobe, ostrgajo celotno notranjost hiše in vse sumljivo odvržejo na ‚nečistem kraju‘ zunaj mesta. Če se je nadloga vrnila, so morali celotno hišo razglasiti za nečisto, jo podreti in se znebiti ruševin. Ta natančna navodila kažejo, kako močno je Jehova ljubil svoje ljudstvo in kako zelo mu je bilo mar za njihovo telesno zdravje.

[Slika na strani 13]

Zdravila, pridobljena iz plesni, rešujejo številna življenja

[Slika na strani 15]

Mavčne plošče in vinilne obloge lahko zadržujejo vlago, kar spodbuja rast plesni