Živeti s tegobami starosti

»SEDEMDESET let traja naše življenje, osemdeset let, če je krepko; kar je bil njihov ponos, je muka in beda, hitro mine in mi odletimo.« (Psalm 90:10, Jože Krašovec) Ta 3000 let stara pesnitev potrjuje, da je starost že stara težava. Nekateri vidiki starosti kljub hvalevrednemu napredku medicine še vedno povzročajo določeno ‚muko in bedo‘. Kateri so ti vidiki in kako se nekateri ljudje spoprijemajo s spremljajočimi tegobami?

Stari in bistrega uma

»Moj najhujši strah,« je zaskrbljeno povedal 79-letni Hans, »je senilnost.« Hansa je, podobno kakor mnoge starejše ljudi, vznemirjalo to, da pozablja. Skrbelo ga je, da izgublja nadzor nad ‚zlato oljenico‘, kakor je neki staroveški pesnik imenoval neprecenljive možgane, v katerih so dragoceni spomini. (Propovednik 12:6) Vprašal je: »Ali je pešanje uma normalen del staranja?«

Če tudi vi, podobno kakor Hans, pozabljate imena oziroma se sprašujete, ali so takšne težave s spominom pričetek resnega pešanja uma, vsekakor bodite prepričani: pozabljivost se pojavlja pri vseh starostih in ponavadi ni demenca tista, ki bi bila vzrok za motnje v delovanju možganskih funkcij, ki jih starejši človek morda opaža pri sebi. * Čeprav je pozabljanje značilnejše za pozna leta, »pa ima večina starejših ljudi do konca življenja popoln nadzor nad svojimi umskimi sposobnostmi«, piše zdravnik Michael T. Levy, vodja oddelka za vedenjske znanosti na Univerzitetni bolnišnici v Staten Islandu v zvezni državi New York.

Res je, da mladi ljudje običajno prekašajo starejše pri tem, kako hitro se spomnijo določenih dejstev. Toda »če se ne oziramo na hitrost«,  pravi nevrolog Richard Restak, »so starejši ljudje na splošno vsaj toliko uspešni kakor njihovi mlajši tekmeci«. Pravzaprav se lahko zdravi možgani starejših ljudi z ustreznim šolanjem in vajo še naprej učijo, si zapomnijo in celo izboljšajo določene sposobnosti.

Motnje spomina in ozdravljive zdravstvene težave

Kaj pa, če ima kdo resnejše motnje spomina? Celo takrat prizadeti ne bi smel avtomatsko skleniti, da gre za demenco. Mnoge druge ozdravljive zdravstvene težave, ki se pojavijo kasneje v življenju, lahko povzročijo motnje spomina in nenaden pojav neobičajne zmedenosti. To pogosto narobe pripisujejo »starosti« ali »senilnosti« – včasih to naredijo tudi nepoučeni zdravniki. S tem starejše paciente ne le ponižujejo, ampak jim morda tudi onemogočijo dostop do ustreznega zdravljenja. Katere so nekatere od teh težav?

Nenaden pojav neobičajne zmedenosti lahko povzročijo slaba hranjenost, dehidracija, anemija, poškodba glave, težave s ščitnico, pomanjkanje vitaminov, stranski učinki zdravil ali celo begajoča sprememba v okolju. Za motnje spomina je lahko vzrok dolgotrajen stres, pa tudi infekcije so dobro znan povzročitelj zmedenosti. Tudi depresija je lahko krivec za izgubo spomina in zmedenost. Zato »nenadnega pojava zmedenosti nikoli ne bi smeli prezreti ali odpraviti z besedami, češ da gre za brezupno senilnost«, svetuje zdravnik Michael T. Levy. Temeljit zdravniški pregled lahko pomaga ugotoviti, kaj se zares skriva za takšnimi simptomi.

Spoprijemanje z depresijo

Občutki depresivnosti ljudem niso nekaj novega, celo zvestim Božjim služabnikom ne. Pred skoraj dva tisoč leti je moral apostol Pavel sokristjanom svetovati takole: »Tolažite potrte duše.« (1. Tesaloničanom 5:14) V naših stresnih časih je to še nujnejše. Na žalost pa depresije pri starejših pogosto ne diagnosticirajo ali pa jo diagnosticirajo napačno.

Zaradi razširjenih napačnih predstav, češ da postane človek z leti bolj obupan in muhast, ostareli sami pa tudi drugi ljudje morda gledajo na simptome depresije kot na normalen del staranja. »Vendar to ni res,« piše v knjigi Treating the Elderly. »Depresija pri starejših ni del normalnega procesa staranja.«

Dolgotrajna klinična depresija – v nasprotju z normalno žalostjo ali obdobjem melanholije – je huda bolezen z morebitnimi  resnimi posledicami in je ne bi smeli spregledati. Nezdravljena depresija se lahko poslabša in postane tako ukoreninjena, da se nekateri obupani posamezniki zatečejo k samomoru. Zdravnik Michael T. Levy pojasnjuje, da je tragičnost depresije pri starejših v tem, da »je najbolj ozdravljiva od vseh psihiatričnih bolezni in tudi potencialno najbolj smrtonosna«. Če depresija ne popusti, bo bolnik morda potreboval pomoč strokovnjaka, ki ima izkušnje z zdravljenjem razpoloženjskih motenj. * (Marko 2:17)

Depresivni posamezniki so lahko prepričani, da je Jehova »poln srčne naklonjenosti in usmiljen«. (Jakob 5:11) »Blizu je [. . .] tistim, ki so potrtega srca.« (Psalm 34:18) Zares, on je predvsem tisti, »ki tolaži potrte«. (2. Korinčanom 7:6)

Ni treba, da bi se počutili nekoristne

»Ne zavrzi me na stare dni, ko mi pešajo moči, me ne zapusti,« je pred več kot 3000 leti molil zvesti kralj David. (Psalm 71:9, Ekumenska izdaja) Celo v 21. stoletju niso takšna občutja nič nenavadnega pri starejših posameznikih, ki se bojijo, da jih bodo imeli za nekoristne. Omejitve, do katerih pride zaradi slabega zdravja, zlahka povzročijo občutke nesposobnosti, obvezna upokojitev pa lahko vzbudi občutke manjvrednosti.

Vendar lahko s tem, da se osredinimo na to, kar smo sposobni narediti, in se ne prepustimo malodušju zaradi tega, česar ne moremo, ohranimo samozavest in občutek koristnosti. V povezavi s tem so v poročilu ZN priporočali ‚nenehno rast s formalnim in neformalnim izobraževanjem, sodelovanjem v organizacijah in verskih dejavnostih‘. Ernest iz Švice je Jehovova priča in upokojeni pekarski mojster. On je zgled tega, kako koristna je ‚nenehna rast z izobraževanjem‘. V svojih 70-ih letih se je odločil, da bo kupil računalnik in se ga naučil uporabljati. Zakaj je tako ravnal, ko pa je mnoge njegovih let strah tehnike? »Kot prvo,« je pojasnil, »da ohranjam možgane aktivne, medtem ko mi leta tečejo. Kot drugo pa zato, da sem na tekočem s tehniko, ki mi lahko pomaga pri raziskovanju Biblije in dejavnostih v krščanski občini.«

Sodelovanje v produktivnih dejavnostih lahko zadovolji mnoge osnovne potrebe starejših: prinaša smisel in zadovoljstvo ter morda celo nekaj dohodka. Modri kralj Salomon je opazil, da je Božji dar, da se človek ‚veseli in dela dobro v življenju svojem; pa tudi, ko jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem‘. (Propovednik 3:12, 13)

Narediti, kolikor lahko

Marsikje so starejši tisti, ki na mlajše generacije prenašajo znanje, pa tudi moralne in duhovne vrednote. Kralj David je napisal: »Tudi v starosti in osivelosti, o Bog, me ne zapusti, da oznanim tvojo roko temu rodu, tvojo moč vsem, ki še pridejo.« (Psalm 71:18, EI)

Kaj pa, če starostnike prične zelo omejevati zdravje ali kar koli drugega? Takšna tegoba je vznemirjala 79-letno Sarah, Jehovovo pričo, ki  je o svoji stiski spregovorila s krščanskim starešinom. Spomnil jo je na biblijsko načelo, da ima »ponižna prošnja pravičnega [. . .] veliko moč«. (Jakob 5:16) »V vseh teh letih,« je pojasnil, »si z Jehovom stkala tesen odnos. In sedaj lahko ta odnos uporabiš nam vsem v prid s tem, da nas omenjaš v svojih osebnih molitvah.« Starešina jo je zelo spodbudil, ko je rekel: »Sarah, potrebujemo to, da moliš za nas.«

Kot je Sarah ugotovila, je molitev nagrajujoč in smiseln način, da si mnogi starejši dan in noč prizadevajo za druge. (Kološanom 4:12; 1. Timoteju 5:5) Takšne molitve zvestim starejšim obenem pomagajo, da se zbližajo z Jehovom, ki ‚posluša molitve‘. (Psalm 65:2; Marko 11:24)

Starejši, ki imajo omejitve, toda z drugimi radi delijo svoje izkušnje in sredstva, so za bližnje dragoceno bogastvo. Dokazujejo, da ‚je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti, prelep venec‘. (Pregovori 16:31)

Zato se lahko upravičeno vprašamo: Kakšna prihodnost nas čaka, ko se bomo postarali? Ali lahko, stvarno gledano, pričakujemo boljše življenje v naših kasnejših letih?

[Podčrtni opombi]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Starejši se v našem sodobnem, hitrem svetu pogosto čutijo odrinjene

[Okvir/slika na strani 7]

Kako lahko pomagate starejšim

▪ Ohranjajte njihovo dostojanstvo. »Starejšega moškega ne karaj ostro, ampak mu prijazno prigovarjaj kakor očetu, [. . .] starejšim ženskam pa kakor materam.« (1. Timoteju 5:1, 2; Analytical-Literal Translation of the New Testament of the Holy Bible)

▪ Pozorno jih poslušajte. Bodite ‚hitri za poslušanje, počasni za govorjenje in počasni za jezo‘. (Jakob 1:19)

▪ Čutite z njimi. »Bodite vsi enakih misli, čutite z bližnjim, bodite bratoljubni, polni najgloblje sočutnosti, ponižnega duha, ne vračajte hudega za hudo ne zmerjanja za zmerjanje.« (1. Petrovo 3:8, 9)

▪ Bodite pozorni, kdaj potrebujejo spodbudo. »Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.« (Pregovori 25:11)

▪ Pritegnite jih v svoje dejavnosti. »Hodite po poti gostoljubnosti.« (Rimljanom 12:13)

▪ Ponudite jim praktično pomoč. »Kdor pa ima sredstva tega sveta, ki so potrebna za preživljanje, in vidi, da je njegov brat v pomanjkanju, pa pred njim zapre vrata svoje najgloblje sočutnosti, kako neki ostaja v njem ljubezen do Boga? Otročiči, ne ljubimo v besedi, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici.« (1. Janezovo 3:17, 18)

▪ Bodite potrpežljivi. »Oblecite [si] najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost.« (Kološanom 3:12)

S tem da smo pozorni do starejših, kažemo spoštovanje do Božjih meril, saj v Njegovi Besedi piše: »Spoštuj obličje starčkovo [oziroma starkino].« (3. Mojzesova 19:32)

[Slika na strani 6]

Temeljit zdravniški pregled utegne biti koristen