Alhambra – islamski dragulj v Granadi
Alhambra – islamski dragulj v Granadi
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE
»Koliko legend in izročil, tako resničnih kot izmišljenih, koliko pesmi in balad, tako arabskih kot španskih, o ljubezni, vojni in viteštvu je povezanih s to orientalsko rezidenco!« (WASHINGTON IRVING, AMERIŠKI PISEC IZ 19. STOLETJA)
LEGENDARNI kraj, ki je navdihnil te besede, je Alhambra, edinstvena palača, ki krasi špansko mesto Granada. Alhambra je košček Arabije oziroma Perzije na jugu Evrope. Citadela oziroma trdnjava svojo izjemno lepoto dolguje muslimanskim Mavrom, ki so Španiji vladali več stoletij. *
Arabski emir Zaví ben Zirí je v 11. stoletju ustanovil neodvisno kraljestvo Granada. Obdržalo se je približno 500 let, v katerih je doživelo umetnostni in kulturni razcvet. Do njegovega zatona je prišlo, ko sta leta 1492 katoliška monarha Ferdinand in Izabela končala muslimansko nadvlado v Španiji.
Mavrska Granada je doživela svoj vrhunec za tem, ko so krščanski vojaki leta 1236 osvojili Córdobo. Takrat je Granada postala prestolnica muslimanske Španije in naslednji vladarji so zgradili palačo, kakršne Evropa še ni videla – Alhambro. Neki navdušeni pisec jo je opisal kot »najčudovitejšo stavbo na svetu«.
Okolica Alhambre je enako veličastna kot palača sama. Kakor monumentalna kulisa se v njenem ozadju dvigajo več kot 3400 metrov visoki zasneženi vrhovi Sierre Nevade. Sama Alhambra stoji na Sabiki, dolgem gozdnatem griču, ki se dviga 150 metrov nad mestom. Po besedah pesnika Ibna Zamraka iz 14. stoletja se grič razgleduje nad Granado, kakor občudovanja poln mož gleda svojo ženo.
Mesto znotraj mesta
Ime Alhambra, ki v arabščini pomeni »rdeč«, verjetno namiguje na barvo opek, s katerimi so Mavri zgradili zunanje obzidje. Vendar je nekaterim ljubša razlaga arabskih zgodovinarjev, ki pravijo, da je gradnja Alhambre potekala »v soju bakel«. Pravijo, da so bili ponoči zidovi ob tej razsvetljavi rdečkasto obarvani in od tod ime.
Alhambra je veliko več kot le palača. Opisali bi jo lahko kot mesto znotraj mesta Granada. V zavetju obsežnega zidovja so vrtovi, paviljoni, poslopja palače, Alcazaba (oziroma trdnjava) in celo majhna medina, kar v arabščini pomeni mesto. Alhambrina mavrska zasnova in kasnejši dodatki so ustvarili edinstveno podobo arabske umetnosti, polne filigranskih detajlov, skupaj z bolj masivnimi uravnovešenimi linijami evropske renesanse.
Alhambra dolguje svojo lepoto metodi, ki so jo uporabljali tako Mavri kot starodavni Grki. Najprej so z barvo in teksturo kamna ustvarili stavbe po načelih harmonije, proporca in preprostosti. Nato so svoje elegantne zgradbe okrasili. »Mavri so se«, kot pravi neki strokovnjak, »vedno držali načela arhitekture, ki med arhitekti velja kot prvo – okrasiti zgradbo, nikoli zgraditi okrasja.«
Naokoli po Alhambri
V Alhambro se pride skozi velikanski podkvast lok, ki mu pravijo Vrata pravice. Njegovo ime spomni na to, da se je tukaj v času muslimanske nadvlade zbiral dvor, da bi nemudoma pretehtal manjše pritožbe. Na Bližnjem vzhodu je bil pogost običaj, da se je pri mestnih vratih izvajala pravica, kar omenja tudi Biblija. *
Bogato okrasje, tipično za arabske palače, kakor je Alhambra, je narejeno iz štuka. Rokodelci so iz tega mavca izrezljali čipkam podobne umetelne vzorce, ki se znova in znova ponavljajo. Nekateri obilno okrašeni oboki so videti kakor popolnoma simetrično razpostavljeni stalaktiti. Druga značilnost palače je zilidž – glazirane in rezane ploščice, ki so položene v kompleksne geometrične vzorce. Z njimi so spodnje dele zidov odeli v žive barve, ki so v čudovitem kontrastu z zamolklo barvo gornjih štukatur.
Nekaj posebnega med dvorišči v Alhambri je Levje dvorišče, ki je bilo opisano kot »najbolj dragocen primerek arabske umetnosti v Španiji«. V nekem krajevnem vodniku je pojasnjeno: »Na izvirnem umetniškem delu je nekaj, česar se pravzaprav ne da posnemati ali reproducirati. [. . .] Prav takšen občutek dobimo, ko stojimo pred tem granadskim dvoriščem.« Njegove popolno proporcionirane arkade in vitki stebri obdajajo vodnjak, ki ga podpira 12 marmornih levov. To dvorišče je eden najbolj fotografiranih krajev v Španiji.
Vrtovi za poživitev duha
V Alhambri so tudi prekrasni vrtovi, vodnjaki in ribniki. * »Arabski vrt je predokus raja,« pravi Enrique Sordo v svoji knjigi Moorish Spain. Vpliv islama je viden povsod. Španski pisec García Gómez je pripomnil: »Muslimanski raj je v Koranu podrobno opisan kot bujen vrt, ki [. . .] ga zalivajo očarljivi potoki.« V Alhambri je vode v obilju, kar je razkošje za ljudi, ki so navajeni na neprijazno puščavo. Oblikovalci vrtov so spoznali, da bi voda lahko ohlajala zrak in božala ušesa s svojim sproščujočim žuborenjem. Pravokotni ribniki, v katerih se zrcali jasno špansko nebo, dajejo vtis prostranosti in svetlobe.
Nedaleč stran od Alhambre stojita na griču Cerro del Sol samotna mavrska vila in vrt, Generalife. Za Generalife, ki je odličen zgled arabske krajinske arhitekture, pravijo, da je »eden najočarljivejših vrtov na svetu«. * Nekdaj ga je z Alhambro povezoval most in očitno so ga imeli kot vilo, v kateri so se vladarji Granade lahko sprostili. Dvorišče vodi do Vodnega stopnišča. Tukaj lahko obiskovalci pustijo, da njihove čute prevzamejo svetloba, barva in miriada vonjav.
Mavrov vzdihljaj
Ko je zadnji granadski kralj, Boabdil (Mohamed XI.), predal mesto Ferdinandu in Izabeli, je moral skupaj z družino v izgnanstvo. Potem ko so zapustili mesto, so se po pripovedih ustavili na vzpetini, ki ji danes pravijo El Suspiro del Moro (Mavrov vzdihljaj). Ko so se ozrli, da bi še zadnjič videli svojo veličastno rdečo palačo, je Boabdilu njegova mati menda rekla: »Jokaj kakor ženska za tem, česar nisi mogel ubraniti kot moški.«
Dandanes ta kraj letno še vedno obišče približno tri milijone obiskovalcev Alhambre. Tukaj se lahko kakor Boabdil razgledajo po Granadi, ki se razprostira pod gričem, na katerem stoji njena arabska palača Alhambra – dragulj v kroni. Če boste kdaj obiskali Granado, boste morda tudi sami razumeli žalost zadnjega mavrskega kralja.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 4 Leta 711 n. št. so arabske in berberske vojske vkorakale v Španijo in v sedmih letih je bil večji del polotoka v muslimanskih rokah. V dveh stoletjih je mesto Córdoba postalo največje in verjetno najbolj omikano v Evropi.
^ odst. 13 Na primer, Bog je Mojzesu naročil: »Sodnike in oblastnike si postavi po vseh svojih mestih [po vsih svojih vratih, Wolfova biblija] [. . .] in naj sodijo ljudstvo s pravično sodbo.« (5. Mojzesova 16:18)
^ odst. 17 Arabci so v Sredozemlje, med drugim tudi v Španijo, prinesli značilnosti perzijskih in bizantinskih vrtov.
^ odst. 18 To ime izvira iz arabskega izraza »Dženat al Arif«, ki se včasih prevaja kot »visoki vrtovi«, vendar verjetneje pomeni »arhitektov vrt«.
[Slika na strani 15]
Alcazaba
[Slika na strani 16]
Levje dvorišče
[Slika na straneh 16, 17]
Vrt v Generalifu
[Slika na strani 17]
Vodno stopnišče
[Navedba vira slike na strani 14]
Vzorca: EclectiCollections
[Navedba vira slike na strani 15]
Vse fotografije razen zgornje: Recinto Monumental de la Alhambra y Generalife
[Navedba vira slike na strani 16]
Vse fotografije: Recinto Monumental de la Alhambra y Generalife
[Navedba vira slike na strani 17]
Gornje fotografije: Recinto Monumental de la Alhambra y Generalife; spodnja fotografija: J. A. Fernández/San Marcos