Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Obisk v Centru za umetne ude

Obisk v Centru za umetne ude

Obisk v Centru za umetne ude

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! Z NOVE ZELANDIJE

ZA OBISK Centra za umetne ude v Wellingtonu na Novi Zelandiji sem se dogovoril iz dveh razlogov. Prvi, moja umetna noga je potrebovala nekaj popravil. Drugi, želel sem si ogledati center, da bi izvedel več o postopku izdelave umetnih udov.

Moj protetik je prijazno privolil, da me popelje po centru. To je bila dragocena izkušnja, zaradi katere zdaj še bolj cenim strokovno in predano delo ljudi, ki se ukvarjajo s protetiko.

Beseda »proteza« se nanaša na ‚napravo, ki nadomešča manjkajoči del telesa‘. Protetika je »veja medicine, ki se ukvarja z nadomeščanjem manjkajočih delov telesa in izdelavo teh delov iz ustreznih snovi«. Protetik je »strokovnjak, ki se ukvarja s protetiko«. (Slovenski medicinski slovar)

Kako izdelajo umetno nogo?

Večina pacientov pride v center po umetno nogo. Prvi korak izdelave je, da na pacientov zaceljeni krn namestijo elastično navleko. Nato naredijo mavčni kalup, s katerim lahko oblikujejo točen model krna. Model potem uporabijo, da izdelajo ležišče, na katero se namesti nov ud. Tako se prične izdelava popolnoma funkcionalne noge, ki bo nadomestila izgubljeno. Novejša in učinkovitejša tehnika uporablja za meritev krna programe za računalniško podprto načrtovanje in proizvodnjo. Nato pa stroj izdela točen model krna.

Potem ko sem si ogledal prikaz tehničnega znanja, ki ga uporabljajo v centru, so mi pokazali nekaj že vnaprej izdelanih uvoženih protetičnih komponent. Name je med drugim naredil vtis hidravličen kolenski sklep, nameščen na ležišče iz termoplastičnega materiala, ki ga je mogoče s segrevanjem preoblikovati tako, da se pacientu kar najbolj prilega. Na voljo imajo obsežne slikovno opremljene kataloge takšnih izdelkov različnih dobaviteljev po svetu.

V zadnjih fazah izdelave noge naredijo manjše prilagoditve, s katerimi uravnajo ležišče, koleno, kožo in stopalo, tako da bo hoja karseda naravna. Nazadnje pripravijo prevleko iz pene. Z njo zakrijejo »kosti« umetnega uda. S kozmetiko dosežejo, da je umetna noga kar najbolj podobna preostalemu naravnemu udu.

Ko pacient pridobi zadostno zaupanje vase, se center dogovori za posvet z gostujočim ortopedskim kirurgom. Potem se opravi končni strokovni preizkus, da bi se zagotovila optimalna raba novega uda.

Otroci in športniki

Med ogledom je mojo pozornost pritegnila majhna deklica. Brez zadržkov nam je pokazala svoj krn in umeten ud. Kasneje sem jo gledal, kako je, navidez brez vsake skrbi na svetu, poskakovala naokrog.

Zelo me je zanimalo, kaj mi bo moj protetik povedal o otrocih, ki izgubijo ud. Pokazal mi je miniaturno protezo za dlan in prste ter pojasnil, da takšne proteze namestijo celo otrokom, ki imajo komaj šest mesecev. Zakaj? Da jih privadijo na kasnejšo uporabo umetne dlani oziroma roke. Brez takšnega privajanja se otrok, kot pravi, navadi vse delati z eno roko in se mu je kasneje v življenju morda težko privaditi na rabo obeh rok.

Izvedel sem, da je nedavno tega neki evropski proizvajalec poslal športnikom v Sydneyju kontejner komponent za protetične ude, da bi jih uporabili na paraolimpijskih igrah. Tekmovalci so jih dobili brezplačno, na voljo pa so jim bili tudi protetiki, med drugim jih je bilo nekaj z Nove Zelandije, da so jim pomagali na igrah.

Nekateri deli udov so bili razviti posebej za športnike. Pokazali so mi en takšen primerek. Šlo je za komponento stopala in gležnja, izdelano iz posebnega materiala, ki posnema naravno prožnost človeškega stopala.

Zadnji dosežki

Kaj lahko na področju protetike pričakujemo v prihodnosti? Moj protetik mi je pripovedoval, da ima trenutno na Novi Zelandiji vsaj en pacient računalniško vodeno umetno nogo. Ta naj bi se ob pritisku na senzorje, vgrajene v enoto, odzvala. Rezultat je posnemanje naravnega gibanja noge pri hoji.

V nekaterih državah usposobljeni ortopedski kirurgi testirajo tehniko, ki se imenuje osteointegracija. Po amputaciji vstavijo v krn poseben vsadek, na katerega se lahko namesti umetni ud. Tako kalupi in ležišča niso več potrebni.

Raziskuje se tudi možnost integriranja receptorjev v živčna vlakna, kar bo posamezniku omogočilo, da bo protezo nadzoroval zgolj z mislimi. V Združenih državah in še drugod po svetu so opravili manjše število presaditev dlani, toda to je nekoliko sporen postopek, po katerem morajo prejemniki do konca življenja jemati zdravila proti zavrnitvi presadka.

Na področju protetike zgornjih udov se danes uporablja sistem mioelektrike. Iz ročnih mišic zaznajo elektrode impulze, ki so pogosto še vedno navzoči v preostalem delu uda. Ti impulzi se nato baterijsko ojačajo, da nadzirajo elektronske komponente v umetnem udu. Najnovejša tehnika v protetiki zgornjih udov uporablja računalniški vmesnik, da bi se umeten ud natančno prilagodilo posamezniku.

Osupel nad tem napredkom v tehniki sem svojega protetika vprašal, kako bi primerjal delovanje umetnih udov z delovanjem naravnih. Seveda je brez pomislekov priznal, da je izvirnik boljši. Ob tem sem se spomnil besed psalmista, ki je v molitvi svojemu Stvarniku dejal: »Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način.« (Psalm 139:14)

[Shema/slike na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

[Slike]

Mioelektrične proteze za dlan in prste s pomočjo signalov iz mišic nadzorujejo hitrost in moč prijema

[Vir slike]

Dlani: © Otto Bock HealthCare

[Slike]

V tem visokotehnološkem kolenu so računalniški čipi in magnetna polja, ki mu pomagajo prilagoditi se posameznikovi hoji

[Vir slike]

Koleno: Photoscourtesyof Ossur

[Slika]

Na tem prečnem prerezu stopala sta vidni njegova penasta prevleka in struktura gležnja

[Vir slike]

© Otto Bock HealthCare

[Vir slike]

© 1997 Visual Language

[Slika na strani 21]

Nastavljanje umetne noge

[Slika na strani 22]

Nameščanje proteze

[Slika na strani 23]

Miniaturna proteza za dlan in prste, s katero se otroke z amputiranim udom privaja na rabo obeh rok

[Slika na strani 23]

Na paraolimpijskih igrah leta 2004 je zmagovalec teka na 100 metrov s stopalom iz ogljikovih vlaken progo pretekel v 10,97 sekunde

[Vir slike]

Photo courtesy of Ossur/Photographer: David Biene

[Navedba vira slike na strani 21]

© Otto Bock HealthCare