»Stara dobra Temza« – edinstvena angleška dediščina

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

Stara dobra reka Temza nastane ob združitvi štirih rečic v slikovitih Cotswoldskih gričih v južnem delu osrednje Anglije. Ko se na svoji 350 kilometrov dolgi poti vije proti vzhodu, se ji pridružujejo še druge reke, dokler se navsezadnje v kakih 29 kilometrov širokem ustju ne izlije v Severno morje. Zgodba o tem, kako je ta kratka reka vplivala na angleško zgodovino, je izredno zanimiva.

JULIJ CEZAR je s svojimi četami v Anglijo prvič vdrl leta 55. pr. n. št. Ko se je naslednje leto vrnil, mu je nadaljnje prodiranje onemogočila reka, ki jo je poimenoval Tamesis, Temza. Deželo pa je 90 let kasneje podjarmil rimski cesar Klavdij.

V tistem času se je na obeh straneh Temze raztezalo močvirje. Vendar je kasneje rimska vojska kakih 50 kilometrov od ustja, na mestu do koder ob plimi sega morski tok, čez reko postavila lesen most. Na desnem bregu reke so ustanovili tudi pristanišče z imenom Londinium. *

Rimljani so v naslednjih štirih stoletjih pričeli trgovati tudi z drugimi deli Evrope in uvažali razkošne predmete iz Sredozemlja – celo les iz Libanona. Tako so tudi po Temzi prevažali dobrine iz notranjosti dežele v London, zato je mesto s svojim sistemom cest, ki so iz njega vodile na vse strani, kmalu postalo pomembno trgovsko središče.

Vpliv Viljema Osvajalca

Potem ko je rimski imperij propadel in so njegove legije leta 410 n. št. zapustile Britanijo, je London postal zapuščen in trgovina vzdolž Temze je seveda zamrla. V naselbini Kingston, ki je bila 19 kilometrov oddaljena od Londona in je ležala ob gornjem toku Temze, kjer so lahko ljudje reko brez težav prebrodili, so kronali anglosaške kralje, vse dokler v 11. stoletju ni na ozemlje vdrl Viljem Osvajalec iz Normandije. Po tem ko je bil leta 1066 v Westminstru okronan za kralja, je znotraj rimskih mestnih zidov zgradil londonski Tower, da bi obvladoval in razširil  trgovsko skupnost pa tudi nadziral dostop do pristanišča. Trgovina je ponovno zacvetela in število prebivalcev Londona se je povzpelo na kakih 30.000.

Viljem Osvajalec je kakih 35 kilometrov zahodno od Londona, na področju, ki je danes poznano kot Windsor, zgradil tudi trdnjavo na vrhu apnenčaste vzpetine. Stoji na mestu, kjer so prej imeli svojo rezidenco saški kralji, in ponuja veličasten pogled čez Temzo. Današnji grad Windsor je plod mnogih dozidav in predelav ter ostaja ena najpriljubljenejših turističnih znamenitosti v Veliki Britaniji.

Leta 1209 je luč sveta ugledal 30-letni projekt – kamniti londonski most čez Temzo – eden prvih takšnih mostov v Evropi. Ta nenavadna konstrukcija, na kateri so zgradili trgovine, hiše in celo kapelo, je imela dvižna mostova in obrambni stolp v Southwarku, predelu Londona na južni strani reke.

Angleški kralj Ivan I. Brez dežele (1167–1216) je leta 1215 v Runnymedu, ob Temzi v bližini Windsorja, odtisnil pečat na svojo slavno listino z imenom Magna Charta. S tem ni bil prisiljen zagotoviti le državljanskih pravic Angležem, ampak tudi posebne pravice mestu London ter možnost svobodnega trgovanja trgovcem in pristanišču.

Temza prinese blaginjo

V naslednjih stoletjih je trgovanje ob Temzi cvetelo. Ščasoma je vse večji obseg trgovanja, presegel zmogljivosti pristanišča. Pred dvesto leti je bilo na Temzi lahko privezanih samo 600 plovil, vendar pa je lahko v pristanišču kar 1775 trgovskih ladij čakalo na to, da jih bodo raztovorili. Zaradi takšne prenatrpanosti se je pojavil resen problem – kraja. Tatovi so plovila ponoči odrezali od privezov, da bi jih oplenili, ljudje z majhnimi čolni pa so ukradeno blago tihotapili po Temzi in se tako preživljali. Da bi to težavo rešili, so v Londonu ustanovili prvo rečno policijo na svetu, in ta še vedno deluje.

 Vendar je bilo treba postoriti še več, da pristanišče ne bi bilo preveč obremenjeno. Zato je v 19. stoletju angleški parlament privolil v gradnjo največjega sistema zaprtih dokov na svetu, ki bi se zajedali v kopno na obeh straneh reke. Surreyski trgovski doki, Londonski dok ter Zahodno in Vzhodno indijski dok so bili dokončani med prvimi, namreč v začetku 19. stoletja. Leta 1855 so naredili še Dok kraljice Viktorije, zraven njega pa so leta 1880 zgradili še Dok kralja Alberta.

Dva inženirja, oče in sin, Marc I. in Isambard K. Brunel sta leta 1840 povezala oba bregova Temze, ko sta zgradila prvi podvodni tunel na svetu. Dolg je 459 metrov in je še vedno v uporabi kot del mreže podzemne železnice mesta London. Leta 1894 so dokončali sodobno turistično znamenitost Towerski most. Kadar se obe polovici mostu dvigneta, med stolpoma, ki stojita na obeh koncih, nastane 76 metrov široka vrzel in tako lahko velike ladje plujejo mimo. Če pa ste pripravljeni prehoditi skoraj 300 stopnic, se bo vaša pot končala na mostiču, ki povezuje oba stolpa, in pred vami se bo razprostrl prečudovit razgled na reko.

Do 20. stoletja je bil sistem londonskih dokov že tako izpopolnjen, da se je na Temzi našel prostor za čedalje več velikih parnikov, ki so mesto oskrbovali z dobrinami. Do leta 1921, ko je bil zgrajen zadnji dok, poimenovan po kralju Juriju V., je London postal »največje in najbogatejše pristanišče na svetu«.

Reka pod svoje okrilje sprejme palače, kraljevsko družino in blišč

Medtem ko se je London razvijal, pa so njegove ceste ostale slabe in netlakovane ter pozimi pogosto neprehodne. Zato je bilo najhitrejše in najbolj smiselno prevozno sredstvo Temza, ki je skozi leta postajala zelo živahna prometna žila. Veslači na Temzi so med prerivanjem po lestvah in stopnicah na obrežju potnikom z vzkliki »Oars!« kriče ponujali vožnjo prek reke, po njej oziroma po njenih vijugastih pritokih, kot sta reki Fleet in Walbrook, ki sta že dolgo skriti pod istoimenskima londonskima ulicama.

Sčasoma je London postal precej podoben Benetkam, s svojimi številnimi veličastnimi palačami, katerih terase se spuščajo k reki. Palače v Greenwichu, Whitehallu in Westminstru pričajo o tem, da se je kraljevi družini zdelo modno živeti na bregovih Temze. Zato je tudi dvor Hampton postal dom angleških kraljev in kraljic, grad Windsor, malo više ob reki, pa je še dandanes kraljeva rezidenca.

George Frideric Handel je leta 1717 skomponiral skladbo z naslovom »Glasba na vodi«, da bi razveselil kralja Jurija I., ko je ta s svojo družino imel piknik na vodi. Kraljevo barko je spremljalo »toliko čolnov, da je bila cela reka z njimi praktično prekrita«, je poročal neki časopis iz tistega časa. Na barki, tik ob kraljevi, je bilo 50 glasbenikov, ki so trikrat zaigrali Handlovo skladbo, medtem ko so se iz Westminstra vsi skupaj vozili po reki navzgor v osem kilometrov oddaljeni kraj Chelsea.

Reka, ki ponuja zabavo in sprostitev

Vse dokler niso leta 1740 zgradili Westminsterskega mostu, se je lahko Temzo prečkalo peš samo po Londonskem mostu, ki so ga kasneje preoblikovali in navsezadnje leta  1820 nadomestili z novim. Podporni stebri, ki so podpirali 19 lokov prvotne kamnite strukture, so močno upočasnili rečni tok. Zato je v približno 600 letih, kar je most obstajal, Temza zamrznila najmanj osemkrat. Ko se je to zgodilo, so na ledu organizirali velike »ledene sejme«, na katerih so se odvijali številni športni dogodki. Ljudje so pekli vole, opazovalec pa je lahko videl kraljevo družino pri njihovem obroku. Knjige in igrače, označene s »kupljeno na Temzi«, so hitro pošle. Na zamrznjeni reki so postavili tiskarske stroje ter na njih tiskali biltene in celo izvode molitve Očenaš!

V novejšem času pa vsako pomlad organizirajo univerzitetno veslaško regato, tekmovanje med univerzama Oxford in Cambridge. Na bregovih Temze med Putneyjem in Mortlakom se gnetejo množice, ki pridejo spodbujat tekmujoče posadke osmih veslačev, ko v pičlih 20 minutah preveslajo nekaj manj kot 7 kilometrov dolgo pot. Takšno tekmovanje so prvič organizirali leta 1829 v gornjem toku Temze ob mestu Henley. Ko so progo premaknili bolj v spodnji del reke, so prebivalci Henleya sponzorirali svojo lastno kraljevo regato, najstarejše in najuglednejše tovrstno veslaško tekmovanje v Evropi. Regata privablja najboljše veslače in veslačice z vsega sveta, da bi se pomerili v veslanju na progi, dolgi eno miljo (približno 1600 metrov). Ta poletna regata je sedaj priljubljen družabni dogodek.

V vodniku po Veliki Britaniji piše, da Temza »ponuja mnogo različnih užitkov, ko se vije po značilnem angleškem podeželju, posejanem z griči, gozdovi, travniki, podeželjskimi hišicami, ljubkimi vasicami in majhnimi mesti. [. . .] V dolgih odsekih vzdolž rečnega toka ni nobenih cest, ampak se ob njej navadno vije le obrežna steza. Zato utegne popotnik na motorju Temzo občudovati v krajih, ki ležijo ob njeni poti, vendar pa lahko njeno spokojno lepoto docela doživi samo, če je v čolnu oziroma peš.«

Ali nameravate obiskati Anglijo? Potem si vzemite čas za raziskovanje Temze in okusite nekaj njene zgodovine. Od podeželske lepote njenega izvira pa vse do živahnega ustja boste imeli veliko za videti, početi in se naučiti! »Stara dobra Temza« vas ne bo razočarala.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 27]

TEMZA IN LITERATURA

Jerome K. Jerome je v svojo knjigo Trije možje v čolnu ujel sproščeno ozračje, ki vlada na Temzi. V knjigi je opisal počitniško potovanje treh prijateljev, ki od dvora Hampton pa do Oxforda veslajo po reki navzgor skupaj s svojim psom. Napisana je bila leta 1889 in je prevedena v veliko jezikov. Še vedno je priljubljeno »klasično delo, ki ga preveva nenavadno igriv humor«.

Še ena dobro znana zgodba, v branju katere uživajo tako odrasli kot otroci, je Veter v vrbah. Nastala je leta 1908 izpod peresa Kennetha Grahama, ki je živel v Pangbournu, mestu ob Temzi. Zgodba je domišljijska in govori o živalih, ki živijo na obrežju reke oziroma v njeni neposredni okolici.

[Okvir/slika na strani 27]

KRALJ PROTI TEMZI

Kralj Jakob I., ki je vladal na začetku 17. stoletja, je nekoč od londonskega mestnega sveta zahteval 20.000 funtov. Ko župan ni hotel privoliti v njegovo zahtevo, mu je ta zagrozil: »Za večno bom uničil vas in vaše mesto. Sodišča, svoj dvor in parlament bom preselil v Winchester ali v Oxford, Westminster pa spremenil v puščavo; in sedaj si zamislite, kaj se bo z vami zgodilo!« Na to mu je župan odvrnil: »Londonskim trgovcem bo vedno ostala na voljo ena tolažba: Vaše Veličanstvo ne more s seboj vzeti Temze.«

[Vir slike]

From the Book Ridpath’s History of the World (Vol. VI)

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ANGLIJA

London

Temza

[Vir slike]

Zemljevid: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na straneh 24, 25]

Big Ben in Parlament, Westminster, London

[Slika na strani 25]

Londonski kamniti most, 1756

[Vir slike]

Iz knjige Old and New London: A Narrative of Its History, Its People, and Its Places (Vol. II)

[Slika na strani 26]

Ta grafika iz leta 1803 prikazuje Temzo in stotine ladij, zasidranih v pristanišču

[Vir slike]

Corporation of London, London Metropolitan Archive

[Slika na straneh 26, 27]

Grafika, ki prikazuje ledeni sejem leta 1683

[Vir slike]

Iz knjige Old and New London: A Narrative of Its History, Its People, and Its Places (Vol. III)