Kako dolgo lahko živite?

»Okrepi se njegovo telo bolj ko v mladosti, vrne se k dnevom svoje mladostne moči.« (JOB 33:25, EKUMENSKA IZDAJA)

KO PES po 10 ali 20 letih življenja pogine, je v tem času verjetno naredil večino stvari, ki jih psi počnejo. Morda je imel legla mladičkov, preganjal mačke, zakopaval kosti in varoval svojega gospodarja. Ko pa po 70 ali 80 letih življenja umre človek, je uresničil le delček tistega, kar bi lahko. Če je užival v športu, je bil verjetno uspešen le v eni ali dveh športnih panogah. Če se je navduševal nad glasbo, je morda vešče igral le eno ali dve glasbili. Če se je rad pogovarjal z ljudmi v njihovem jeziku, se mu je morda uspelo naučiti le dva ali tri jezike. Lahko bi doživel še veliko več – spoznaval ljudi, odkrival nove reči in se še bolj navezal na Boga – če bi le živel dlje.

Morda se sprašujete: ‚Zakaj bi Bog ustvaril človeka z umom, s katerim se je sposoben veseliti toliko reči, nato pa ga omejil z življenjsko dobo, ki mu dopušča doživeti tako malo?‘ Videti je, da se človekova kratka življenjska doba ne prilega v vzorec namenskega oblikovanja, ki se tako jasno vidi v stvarstvu. Morda se tudi sprašujete: ‚Zakaj bi Bog ustvaril človeka z edinstvenimi lastnostmi, kot sta pravičnost in sočutje, in hkrati z nagnjenostjo k slabemu ravnanju?‘

Ali takrat, ko vidite lep avtomobil z grdo udrtino, sklenete, da je bil že takšen zasnovan? Seveda ne! Nedvomno boste rekli: ‚Tako že ni bil zasnovan. Moral je biti dobro narejen, toda kasneje ga je nekdo poškodoval.‘ Podobno je, ko razmišljamo o naši izredni dediščini, našem življenju. Lahko samo sklenemo, da sedaj ni takšno, kot bi moralo biti. Naša kratka življenjska doba in nagnjenost k slabemu ravnanju sta kot grda udrtina. Očitno je nekdo poškodoval dediščino človeštva. Kdo je to naredil? Biblijski dokazi jasno kažejo na enega krivca.

Če je človeštvo na začetku imelo možnost večnega življenja, kdo je potem kasneje poškodoval dediščino celotnega človeštva? Lahko je bil samo prvi človek, iz katerega izhajamo vsi ljudje. Kdor koli drug bi lahko poškodoval gene samo enemu delu človeštva – svojim potomcem. Božja Beseda, Biblija, je tako v sozvočju z očitnimi dejstvi, ko pravi: »Po enem človeku [Adamu, našem praočetu] [je] na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi.« (Rimljanom 5:12) Tako Sveto pismo pravi, da je Adam kriv tega, da je poškodoval našo dediščino. Kakšno naj bi torej, glede na prvotni namen, bilo človeško življenje?

 Razumeti prvotni namen

V Bibliji piše, da je smrt ‚prišla na svet‘, kar kaže, da človeštvu v začetku ni bila namenjena umrljivost. Ljudje se staramo in umiramo zato, ker se je prvi človek uprl Bogu. Živalim pa po drugi strani ni bilo namenjeno, da bi živele večno. (1. Mojzesova 3:21; 4:4; 9:3, 4)

Ljudje smo ustvarjeni tako, da se razlikujemo od živali. Smo višja oblika življenja kakor živali, enako kot so angeli višja oblika življenja kakor ljudje. (Hebrejcem 2:7) V nasprotju z živalmi, je bil človek ustvarjen »po Božji podobi«. (1. Mojzesova 1:27) Poleg tega v nasprotju z živalmi Biblija Adama imenuje ‚Božji sin‘. (Luka 3:38) Zato imamo tehten razlog za prepričanje, da človeku ni bilo namenjeno, da bi se postaral in umrl. Bog ni umrljiv, in niti ni svojih sinov ustvaril, da bi umirali. (Habakuk 1:12; Rimljanom 8:20, 21)

Nadaljnji vpogled v Božji prvotni namen s človeštvom lahko najdemo v zgodovinskih zapisih prvih generacij človeštva. Takrat so ljudje, preden so se pričeli starati, živeli več stoletij. Adam je živel 930 let. Nekaj generacij kasneje je Noetov sin Sem živel le 600 let, Noetov vnuk Arpaksad pa samo 438. * (1. Mojzesova 5:5; 11:10–13) Kasneje je Abraham živel 175 let. (1. Mojzesova 25:7) Videti je, da so učinki greha vedno bolj vplivali na življenjsko dobo, saj se je ta krajšala, ko se je človeštvo vse bolj oddaljevalo od prvotnega popolnega namena. Toda na začetku je bil človek ustvarjen tako, da bi živel večno. Zato je povsem umestno vprašanje: ‚Ali Bog še vedno hoče, da bi ljudje na zemlji živeli neskončno dolgo?‘

Osvobojeni staranja

Bog Jehova je razodel, da bo vsakdo, ki mu je neposlušen, za svoj greh plačal s smrtjo, zato je videti, da so Adamovi potomci v brezizhodnem položaju. (1. Mojzesova 2:17) Kljub temu je v navdihnjenem Svetem pismu predstavljeno upanje, da nas bo nekdo osvobodil procesa staranja, saj v njem piše: »Iztrgaj ga! Ni mu treba iti v grob. Dobil sem že odkupnino. Okrepi se njegovo telo bolj ko v mladosti, vrne se k dnevom svoje mladostne moči.« (Job 33:24, 25, EI; Izaija 53:4, 12) Biblija tukaj predstavlja prekrasen obet – nekdo bo plačal odkupnino in nas osvobodil procesa staranja!

Kdo bi lahko plačal to odkupnino? Odkupne cene ni bilo mogoče poravnati z denarjem. V Bibliji o nepopolnih ljudeh piše naslednje: »Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja, [. . .] da bi živel za večno.« (Psalm 49:7–9) Toda Jezus Kristus je imel nekaj veliko vrednejšega od denarja. Ko je bil na zemlji, je imel popolno človeško telo, saj je bil kot Božji Sin obvarovan pred tem, da bi podedoval Adamov greh. Rekel je, da je prišel zato, da »dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. Ob neki drugi priložnosti pa je rekel: ‚Jaz pa sem prišel zato, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.‘ (Matej 20:28; Janez 10:10)

Upanje na neskončno življenje je bilo pomembna tema Jezusovega oznanjevanja. Jezusov zvesti apostol Peter mu je ob neki priložnosti rekel: »Besede večnega življenja imaš ti.« (Janez 6:68) Kaj pa Biblija želi povedati s tem, ko govori o večnem življenju?

Življenje brez konca

Jezusovi apostoli so se veselili tega, da bodo kot del Jezusove kraljestvene vladavine večno živeli v nebesih. (Luka 22:29; Janez 14:3)  Kljub temu je Jezus pogosto govoril o tem, kakšen namen ima Bog z zemljo. (Matej 5:5; 6:10; Luka 23:43) Delal je tudi čudeže in učil o večnem življenju. Tako je potrdil Božje obljube, ki jih je Izaija že veliko pred Jezusovim prihodom zapisal takole: »Za vselej bo [Jehova] uničil smrt. Gospod BOG bo obrisal solze z vseh obrazov.« (Izaija 25:8, SSP) Človeško življenje ne bo več trajalo le nekaj kratkih mladostnih let, ki jim sledijo leta pojemanja moči in staranja.

V Božjem novem svetu bodo zvestovdani ljudje postali popolni in nič več se ne bodo starali. V Bibliji piše: »Sámo stvarstvo [bo] rešeno sužnjevanja trohljivosti in bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok.« (Rimljanom 8:21) Zamislite si to! Ljudje bodo imeli vse več modrosti in izkušenj. Njihova mladostna moč pa se z minevanjem stoletij ne bo nikoli zmanjšala. Ali boste to doživeli?

Kako dolgo boste živeli vi?

Po Jezusovih besedah se bo zaradi Božje sodbe število prebivalcev na zemlji drastično zmanjšalo. (Matej 24:21, 22) Jezus je dejal: »Široka in prostorna je pot, ki vodi v pokončanje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo. Toda ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matej 7:13, 14)

Da bi bili med tistimi, ki bodo večno živeli, si morate prizadevati za Božjo naklonjenost. Pomemben korak do tega je, da pričnete spoznavati Boga. Jezus je razložil: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga.« (Janez 17:3) Podobno kot se je treba potruditi, da bi zaslužili denar in tako vsak dan imeli hrano, je tudi za dobro poznavanje Boga potreben trud. Vendar se izplača. Jezus je spoznanje o Bogu primerjal s hrano in spodbujal: »Ne delajte za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane za večno življenje.« (Janez 6:27) Ali ni torej vredno vsakega truda, da bi si pridobili neskončno življenje? (Matej 16:26)

Jezus je dejal: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) Kako dolgo boste živeli, je potemtakem odvisno od tega, kako se boste odzvali na Božjo ljubezen.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Človek po osemdesetih letih življenja uresniči le delček tistega, kar bi lahko

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Ljudje smo višja oblika življenja kakor živali

[Slika na strani 7]

Je bil ta avtomobil že zasnovan z udrtino?

[Slika na straneh 8, 9]

V Božji Besedi piše, da se bodo ljudje vrnili »k dnevom svoje mladostne moči«