Tradicionalni vrt neobičajne lepote

PISEC ZA PREBUDITE SE! Z GUADELOUPA

ŽIVELI so v prelepem okolju, vendar v njem niso mogli uživati. Od 17. stoletja dalje je takšno usodo doživelo na tisoče nesrečnih Afričanov, ki so jih ugrabili in jih iz njihove domovine prepeljali na Guadeloupe in Martinik. Na teh karibskih otokih so morali kot sužnji po cele dneve delati na poljih sladkornega trsta, in to do konca svojega življenja.

Številni lastniki plantaž na otokih so od sužnjev pričakovali, da se bodo sami oskrbovali s hrano, zato so si ti zasadili vrtove. Dodatno delo je bila zadnja stvar, ki so jo potrebovali, vendar so lahko vsaj sadili poljščine, ki so jih imeli radi. Gojili so maniok, jam in drugo zelenjavo, ki je bila okusnejša in bolj hranilna od česar koli, kar bi utegnili dobiti od svojih gospodarjev. Na vrtovih so imeli tudi zdravilna zelišča in začimbe, ki so jih uporabljali pri kuhanju.

Leta 1848 je francoska vlada suženjstvo na otokih odpravila, vendar so osvobojeni sužnji še kar naprej obdelovali svoje vrtove. Današnji prebivalci Guadeloupa in Martinika, od katerih so mnogi potomci teh marljivih Afričanov, še vedno obdelujejo vrtove, ki so danes poznani kot kreolski vrtovi.

Deževni gozd v malem

Zasužnjene družine so običajno imele dva različna vrtova. Zelenjavni vrt se je navadno razprostiral nekoliko proč od hiše. »Obhišni vrt« (ali jardin de case, kakor ga imenujejo domačini) pa je ležal  poleg hiše. Značilni kreolski vrt ima še danes tako razporeditev. V takšnem vrtu se razrašča obilica rož, trav, dreves in grmov, ki lahko rastejo tako strnjeno skupaj kakor podrast v deževnem gozdu. Ker rastlinje zapolni ves razpoložljiv prostor, se vam lahko na prvi pogled zdi, da je vrt kljub svoji prikupnosti nekoliko neurejen. Toda v resnici je lepo urejen in razdeljen na gredice. Med njimi so tudi potke, po katerih lahko vrtnar pride do vsake rastline.

Vrt se razprostira od zadnje strani hiše pa vse do njenega sprednjega dela, kjer odigra vlogo veličastne sprejemnice. Ko gostje pridejo na obisk, jim družina izrazi dobrodošlico sredi pisanih kodiej, velecvetnih alemand ter svetlo obarvanih listov bugenvilke in iksore.

Zdravilne rastline rastejo v drugem delu kreolskega vrta, največkrat na senčni strani hiše. Del tradicionalne zbirke zdravilnih rastlin na tem otoku so bazilika, cimetovec, piment in še nekatere druge. Na vrtu raste tudi limonska trava. S sežiganjem njenih posušenih listov lahko odganjajo komarje.

Mnogi otočani na svoje znanje o zdravilnih rastlinah gledajo kot na zaklad. Ko je v preteklosti kdo zbolel ali se poškodoval, je bil zdravnik pogosto daleč proč. Tako so si lahko ljudje z zelišči s kreolskega vrta lajšali svoje zdravstvene težave. Te rastline še vedno uporabljajo v zdravstvene namene, toda če se bolnik z njimi zdravi sam, je to lahko nevarno. Namesto da bi se z njimi pozdravil, si z nepravilno uporabo lahko zdravje samo še poslabša. Zato se sodobni prebivalci otokov glede svoje zdravstvene oskrbe na splošno prepustijo v roke tistim, ki so za to izšolani.

Osrednji del kreolskega vrta, torej del, ki leži za hišo, je namenjen gojenju zelenjave. Tam boste našli jam, jajčevce, koruzo, ščir, solato in druge rastline, nedaleč stran pa rastejo začimbe, ki jih uporabljajo pri pripravi te zelenjave. Na vrtu lahko gojijo tudi bananovce, prav tako pa utegnete videti drevesa, kot so kruhovec, avokadovec, guava ali mangovec.

Začutite njegovo očarljivost!

Ko hodite po kreolskem vrtu, vas najbrž mika, da bi si njegovo lepoto ogledali pobližje. Med sprehajanjem lahko občudujete različno razporejene cvetove in liste, ki se v soncu razkazujejo v vsej svoji barvitosti. Medtem nežen vetrič ustvarja mešanico dišav, s katero se ne more primerjati noben parfum. V tem vrtu zagotovo uživate, pa vendar ste samo na obisku. Pomislite, kako šele uživa lastnik, ki je ta vrt zasadil in je v njem prav vsak dan!

Ali se bo kreolski vrt obdržal? Nekateri otočani tarnajo, da se mladi premalo zanimajo za nadaljevanje takšne privlačne in koristne tradicije. Kljub temu številni mladi pa tudi starejši cenijo lepoto tega vrta in pomen, ki ga ima v kulturi. Vsak kreolski vrt je spričevalo o tem, kako so afriški sužnji znali slabe okoliščine kar najbolje izkoristiti.

[Okvir na strani 27]

KAJ POMENI BESEDA »KREOLSKI«?

Beseda »kreolski« se je prvotno sicer nanašala na ljudi evropskih korenin, ki so se rodili v Novem svetu, vendar je kasneje dobila več pomenov. Nekateri Haitijci z besedo »kreolski« opišejo nekaj, kar je zelo privlačno ali kakovostno. Določeni jeziki na Jamajki, Haitiju in drugje se imenujejo kreolski jeziki. Pravzaprav se je kreolski jezik razvil iz pidžina, vendar je postal materni jezik marsikaterega človeka.

Z besedo »kreolski« so pričeli označevati tudi določen način življenja oziroma kulturo domačinov, ki se je razvila na številnih karibskih otokih. Takšen pomen ima sorodna beseda criollo, ki jo uporabljajo v Portoriku in Dominikanski republiki. Na Karibih so se domačini, Afričani in Evropejci med seboj poročali in se skozi stoletja pomešali, rodili lepe otroke ter razvili zanimive tradicije. In ravno na temelju teh tradicij je kreolski vrt na Guadeloupu in Martiniku dobil svoje ime.

 [Slike na strani 26]

Vstavljene slike (od zgoraj): ingver, poprovec, ananasovec, kakavovec in kavovec