Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj se staramo?

Zakaj se staramo?

Zakaj se staramo?

»Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog.« (JOB 14:1)

MORDA ste mislili, da je za vsa živa bitja neogibno, da se izrabijo. Avtomobili in sesalniki za prah zaradi vsakodnevne rabe sčasoma nehajo delovati. Človek zlahka sklene, da se živali podobno postarajo in poginejo. Toda Steven Austad, profesor zoologije, pravi: »Živi organizmi so zelo drugačni od strojev. Temeljna razpoznavna značilnost živih organizmov bi bila pravzaprav lahko njihova sposobnost, da se sami popravijo.«

Osupljivo je, kako se vaše telo po kakšni poškodbi obnovi, toda redna popravila, ki jih opravlja, so v nekaterih pogledih celo še presenetljivejša. Razmislite denimo o svojih kosteh. »Kost je, če jo gledamo od zunaj, navidez neživa, vendar je to živo tkivo, ki vse življenje stalno odmira in se obnavlja,« piše v reviji Scientific American. »Zaradi tega procesa obnove se pravzaprav celotno okostje zamenja vsakih deset let.« Drugi deli vašega telesa se obnovijo pogosteje. Nekatere celice v vaši koži, jetrih in črevesju se lahko zamenjajo skoraj vsak dan. Vsako sekundo vaše telo proizvede približno 25 milijonov novih nadomestnih celic. Če se to ne bi dogajalo in se vsi deli vašega telesa ne bi stalno obnavljali ali zamenjavali, bi se postarali že v otroštvu.

Dejstvo, da se ne izrabimo, je postalo celo še osupljivejše, ko so biologi pričeli preučevati molekule znotraj žive celice. Ko se vaše celice obnavljajo, mora vsaka nova celica narediti kopijo vašega DNK, molekule, v kateri je veliko informacij, ki so potrebne za obnovo celotnega telesa. Zamislite si, kolikokrat se je molekula DNK že skopirala, ne le v vašem telesu, ampak vse od pričetka človeškega življenja! Da bi razumeli, kako osupljivo je to, razmislite, kaj bi se zgodilo, če bi naredili fotokopijo nekega dokumenta in potem novo kopijo uporabili za naslednjo fotokopijo. Če bi to naredili večkrat, bi se kakovost kopij poslabšala in sčasoma jih ne bi bilo mogoče brati. Na srečo se kakovost našega DNK zaradi nenehnega deljenja celic ne slabša oziroma se ta molekula ne izrabi. Zakaj? Ker lahko naše celice na veliko načinov popravljajo napake na kopijah DNK. Če te sposobnosti ne bi imele, potem bi bilo človeštvo že zdavnaj kup prahu!

Vsi deli našega telesa – od glavnih organov do drobcenih molekul – se torej nenehno zamenjujejo ali obnavljajo, zato s tem, da naše telo uporabljamo, ni mogoče povsem pojasniti razloga za staranje. Telo ima številne sisteme, ki se desetletja sami obnavljajo oziroma zamenjujejo, vsak drugače in različno hitro. Zakaj potem vsi nehajo delovati ob približno istem času?

Ali je staranje programirano?

Zakaj domača mačka živi 20 let, podobno velik virginijski oposum pa le 3 leta? * Zakaj lahko netopir živi 20 oziroma 30 let, miš pa samo 3 leta? Zakaj je življenjska doba želve velikanke 150 let, slona pa le 70? Dejavniki, kot je prehrana, telesna teža, velikost možganov ali tempo življenja, ne pojasnijo tolikšne različnosti glede življenjske dobe. V Encyclopædii Britannici piše: »Navodila, ki določajo starost, ki je živa bitja ne morejo preseči, so spravljena v zapisu genetskega materiala.« Maksimalna življenjska doba je zapisana v genih. Toda zakaj takrat, ko se bliža konec te življenjske dobe, vse telesne funkcije pričnejo slabeti?

Molekularni biolog, dr. John Medina, pravi: »Videti je, da obstajajo skrivnostni signali, ki se ob določenem času preprosto pojavijo in odraslim celicam ukažejo, naj prenehajo svoje običajne funkcije.« Pravi tudi: »Obstajajo geni, ki lahko celicam pa tudi celotnim organizmom povedo, naj se postarajo in umrejo.«

Naše telo lahko primerjamo s podjetjem, ki že več desetletij uspešno posluje. Naenkrat pa vodilni uslužbenci nehajo najemati in usposabljati novo osebje, popravljati in menjavati stroje ter vzdrževati in obnavljati poslopja. Kmalu se bo poslovanje poslabšalo. Toda zakaj so vsi ti uslužbenci spremenili svojo uspešno politiko vodenja podjetja? To vprašanje je podobno tistemu, ki si ga zastavljajo biologi, ki preučujejo staranje. V knjigi The Clock of Ages piše: »Ko raziskujemo staranje in skušamo razumeti, zakaj se celice nehajo obnavljati in pričnejo umirati, naletimo na eno največjih skrivnosti.«

Ali je staranje mogoče odstraniti?

»Od vseh bioloških problemov je [staranje] najbolj zapleteno.« Znanstveniki s svojimi raziskavami po desetletjih prizadevanja niso odkrili vzroka za staranje, kaj šele zdravila zanj. Leta 2004 je bilo v reviji Scientific American objavljeno opozorilo 51 znanstvenikov, ki preučujejo staranje. Pisalo je: »Do sedaj nobeden od izdelkov za preprečevanje staranja, ki so trenutno na tržišču – prav nobeden – ni mogel upočasniti ali ustaviti staranja oziroma ga zavrteti nazaj.« Čeprav si lahko z uravnovešeno prehrano in gibanjem izboljšate zdravje in zmanjšate nevarnost, da bi zaradi bolezni prezgodaj umrli, pa z ničimer ne morete upočasniti staranja. To nas spomni na Jezusove besede, ki jih lahko najdemo v Bibliji: »Kdo od vas lahko s svojo zaskrbljenostjo doda svoji življenjski dobi en komolec?« (Matej 6:27)

John Medina je napredek v prizadevanju, da bi našli zdravilo za preprečevanje staranja, povzel takole: »V resnici ne vemo, zakaj se sploh staramo. [. . .] Potem ko smo pred več desetletji napovedali vojno rakavim obolenjem, še vedno nismo našli zdravila. In proces staranja je veliko bolj zapleten od procesa, ki privede do rakavega obolenja.«

Z raziskavami do pomembnega sklepa

Raziskave tega, kako živa bitja delujejo in zakaj se starajo, niso povsem izničile upanja na daljše življenje. Nekateri so ugotovili, da so z raziskavami neogibno prišli do sklepa, ki je pomemben za razumevanje starosti. Molekularni biokemik Michael Behe piše: »V preteklih štirih desetletjih je sodobna biokemija razkrila skrivnosti celice. [. . .] Rezultat teh skupnih prizadevanj pri raziskovanju celice – pri raziskovanju življenja na molekularni ravni – je jasen in močen dokaz ‚načrtnosti!‘.« Nekdo je živa bitja inteligentno oblikoval. Seveda Behe ni prvi, ki je prišel do takšnega sklepa. Staroveški psalmist je potem, ko je premišljeval o ustroju človeškega telesa, napisal: »Storjen [sem] na strašen, čudovit način.« (Psalm 139:14)

Če so bila vsa živa bitja načrtno oblikovana, potem se zastavi zanimivo vprašanje: Ali je Bog, Veliki oblikovalec, ustvaril človeka z življenjsko dobo, ki je približno enaka življenjski dobi mnogih živali, ali pa hoče, da živimo dlje od njih?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 8 Virginijski oposum je vrečar, ki živi v Severni Ameriki.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

‚Čudovito smo ustvarjeni‘

[Slika na straneh 4, 5]

Ali do staranja pride, ker naše telo uporabljamo?

[Navedba vira slike na strani 6]

DNK: Foto: www.comstock.com