Biblijsko gledišče

Kaj je bil izvirni greh?

ODGOVOR na to vprašanje je zelo pomemben. Zakaj? Ker Adamova in Evina neposlušnost do Boga vpliva na vse generacije do današnjih dni. V Bibliji piše: »Po enem človeku [je] na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Toda kako je lahko imelo že samo to, da sta utrgala sadež z drevesa in ga jedla, tako tragične posledice?

Ko je Bog ustvaril Adama in Evo, ju je naselil v čudovit vrt, poln užitne zelenjave in rodovitnih dreves. Prepovedano jima je bilo samo eno drevo – ‚drevo spoznanja dobrega in hudega‘. Ker sta Adam in Eva imela svobodno voljo, sta se lahko odločila, ali bosta Boga poslušala ali pa ne. Toda Adam je bil posvarjen, da bo ‚tisti dan, ko bo jedel od njega [drevesa spoznanja], gotovo zapadel smrti‘. (1. Mojzesova 1:29; 2:17)

Razumna omejitev

Zaradi te edine omejitve Adam in Eva nista trpela nobenega pomanjkanja, saj sta lahko jedla plodove z vseh drugih dreves v vrtu. (1. Mojzesova 2:16) Še več, omejitev ni nakazovala, da sta imela kakršna koli nepravilna nagnjenja, niti ju ni oropala dostojanstva. Če bi Bog prepovedal takšne hudo napačne reči, kot je bestialnost ali umor, bi lahko kdo trdil, da sta popolna človeka imela kakšna slaba nagnjenja, ki jih je bilo treba imeti pod nadzorom. Prehranjevanje pa je bilo nekaj povsem normalnega in pravilnega.

Ali so bili, kakor nekateri trdijo, prepovedani sad spolni odnosi? Sveto pismo ne podpira takšnega gledišča. Kot prvo je bil Adam, ko je Bog izrekel to prepoved, samski in očitno je ostal sam še nekaj časa. (1. Mojzesova 2:23) Kot drugo je Bog naročil Adamu in Evi, naj se »plodita in množita [. . .] in napolnita zemljo«. (1. Mojzesova 1:28) Vsekakor jima ne bi zapovedal, naj prekršita njegov zakon, potem pa bi ju obsodil na smrt, ker sta tako ravnala! (1. Janezovo 4:8) In kot tretje, Eva je najprej sama jedla od sadu drevesa, kasneje pa je dala jesti tudi Adamu. (1. Mojzesova 3:6) Jasno je, da sad niso bili spolni odnosi.

Prizadevanje za neodvisno odločanje glede tega, kaj je prav in kaj ne

Drevo spoznanja je bilo dobesedno drevo. Vendar je predstavljalo pravico, ki jo ima Bog kot vladar, da odloči, kaj je za njegova človeška stvarjenja dobro in kaj je slabo. Uživanje sadu tega drevesa torej ni bilo le tatvina – vzeti nekaj, kar je pripadalo Bogu – ampak tudi predrzno prizadevanje, da bi sama neodvisno odločala, kaj je prav in kaj ne. Bodite pozorni, kaj je Satan dejal Evi, potem ko se ji je zlagal, da z možem ‚nikakor  ne bosta umrla‘, če bosta jedla ta sad. Zatrdil ji je tole: »Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:4, 5)

Toda ko sta Adam in Eva zaužila sadež, nista dobila razsvetljenja o dobrem in hudem, kakršno ima Bog. Eva je pravzaprav Bogu rekla: »Kača me je zapeljala [oziroma prevarala].« (1. Mojzesova 3:13, poudarili mi.) Vendar je poznala Božjo zapoved in jo celo ponovila kači, po kateri je Satan govoril. (Razodetje 12:9) Zato je bilo njeno dejanje izraz namerne neposlušnosti. (1. Mojzesova 3:1–3) Po drugi strani pa Adam ni bil zapeljan oziroma prevaran. (1. Timoteju 2:14) Namesto da bi zvestovdano ubogal svojega Stvarnika, je poslušal svojo ženo in se ji pridružil pri težnji po neodvisnosti. (1. Mojzesova 3:6, 17)

Ko sta se Adam in Eva odločila za neodvisnost, sta nepopravljivo poškodovala svoj odnos z Jehovom. Povzročila sta tudi, da je greh trajno vplival na njuno telo, celo na njune gene. Res je, da sta živela še več stoletij, toda umirati sta pričela še »tisti dan«, ko sta grešila, podobno kakor bi se zgodilo z vejo, če bi jo odrezali od drevesa. (1. Mojzesova 5:5) Poleg tega sta prvič začutila pomanjkanje notranjega miru. Zavedla sta se, da sta gola in skušala sta se skriti pred Bogom. (1. Mojzesova 3:7, 8) Občutila sta tudi krivdo, negotovost in sram. Greh je v njima povzročil velik nemir, saj ju je vest za prestopek obsojala.

Bog je, zato da bi bil zvest sebi in svojim svetim merilom, Adama in Evo po pravici obsodil na smrt in ju izgnal iz edenskega vrta. (1. Mojzesova 3:19, 23, 24) Zato so bili raj, sreča in večno življenje izgubljeni, pojavili pa so se greh, trpljenje in smrt. Kako tragičen razvoj dogodkov za človeštvo! Vendar je Bog takoj zatem, ko je par obsodil na smrt, obljubil, da bo popravil vso škodo, ki jo bo povzročil njun greh, ne da bi pri tem poteptal svoja pravična merila.

Jehova se je namenil, da potomcem Adama in Eve omogoči osvoboditev iz smrtonosnega prijema, ki ga ima greh. To je dosegel po Jezusu Kristusu. (1. Mojzesova 3:15; Matej 20:28; Galačanom 3:16) Po njem bo Bog odstranil greh in vse njegove posledice ter zemljo spremenil v svetovni raj, prav kakor se je namenil na začetku. (Luka 23:43; Janez 3:16)

STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Kako vemo, da prepovedani sad niso bili spolni odnosi? (1. Mojzesova 1:28)

▪ Kaj je uživanje prepovedanega sadu pomenilo? (1. Mojzesova 3:4, 5)

▪ Kaj je Bog naredil, da se bodo izničile posledice greha? (Matej 20:28)

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

Prepovedani sad niso bili spolni odnosi

[Slika na straneh 28, 29]

Eva je želela biti kot Bog in tako sama odločati, kaj je dobro in kaj slabo