Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Britanski »pozabljeni genij«

Britanski »pozabljeni genij«

Britanski »pozabljeni genij«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

ROBERTA HOOKA, ki so ga njegovi sodobniki opisovali kot »najbolj inovativnega človeka, ki je kdaj živel,« danes opevajo kot angleškega Leonarda da Vincija. * Hooke, ki se je rodil leta 1635, je bil leta 1662 v londonski Kraljevi družbi postavljen za skrbnika eksperimentov, leta 1677 pa za tajnika. Umrl je leta 1703. Toda kljub slovesu, ki ga je imel kot znanstvenik, so njegovi posmrtni ostanki pokopani nekje na severu Londona v neznanem grobu.

V zadnjih letih se znanstveniki in zgodovinarji trudijo obnoviti sloves tega »pozabljenega genija«, kakor Hooka imenuje biograf Stephen Inwood. Ob tristoletnici Hookove smrti je leta 2003 londonski Kraljevi observatorij Greenwich razstavil nekatere njegove izjemne iznajdbe in odkritja. Kdo je bil Robert Hooke in zakaj je bil tako dolgo skoraj pozabljen?

Hookova zapuščina

Hooke je bil učenjak in genialen iznajditelj. Med njegovimi številnimi stvaritvami so tudi kardanski zgib, ki se uporablja v današnjih motornih vozilih; zaslonka, ki uravnava velikost odprtine v objektivu fotografskih aparatov in kamer; zaskočka v nemirki pri ročnih urah. Oblikoval je enačbo, ki se še danes uporablja za izražanje prožnosti vzmeti in se po njem imenuje Hookov zakon. Za znamenitega britanskega fizika in kemika, Roberta Boyla, je razvil vakuumsko črpalko.

Eden Hookovih največjih dosežkov pa je bil načrt za sestavljeni mikroskop. Po tem načrtu je mikroskop kasneje izdelal slavni londonski izdelovalec instrumentov, Christopher Cock. Hooke je kasneje skoval besedo »celica«, s katero je opisal satne votlinice v plutovini, ki jo je lahko preučeval skozi svoj mikroskop. Izraz »celica« se je kasneje pričel uporabljati za osnovne gradnike žive narave.

Hooku je knjiga Micrographia, ki jo je izdal leta 1665, prinesla začetno slavo. V njej je objavil svoje natančno, lepo izdelane ilustracije insektov, kot jih je videl pod mikroskopom. Najznamenitejša med njimi je risba bolhe. Velika je približno 30 krat 45 centimetrov in na njej so vidni bolšji kremplji, bodice in oklep. Dejstvo, da te drobne živali pogosto živijo na ljudeh, je šokiralo premožne bralce tistih dni. Dame so ob pogledu na sliko menda omedlevale!

Ko je Hooke primerjal povečano konico igle, ki jo je naredil človek, in stvari iz narave, je zapisal: »Mikroskop nam lahko razkrije na stotine primerov konic, ki so več tisočkrat ostrejše« kot konica igle. Opozoril je na dlačice, ščetinice in krempeljce pri insektih, pa tudi na trne, kaveljčke in dlačice na listih. Menil je, da ta »dela Narave« razglašajo vsemogočnost svojega Stvarnika. Z mikroskopom je bil »prvikrat«, kot piše v Encyclopædii Britannici, razkrit »svet, v katerem je vidna skoraj neverjetna kompleksnost živih organizmov«.

Hooke je bil prvi človek, ki je pod mikroskopom preučeval fosile, kar ga je pripeljalo do sklepa, da so fosili ostanki ali sledi davno umrlih organizmov. V Micrographii je bilo objavljeno veliko drugih osupljivih znanstvenih dognanj. Pravzaprav je zanjo Hookov sodobnik in znani pisec Samuel Pepys dejal, da je najbolj genialna knjiga, ki jo je kdaj prebral. Allan Chapman, strokovnjak za zgodovino znanosti na Oxfordski univerzi, jo je opisal kot »eno najbolj vplivnih knjig v sodobnem svetu«.

Pozidava Londona

Hooke je bil po velikem požaru v Londonu leta 1666 postavljen za geodeta. Skupaj s svojim prijateljem Christopherjem Wrenom, znanstvenikom in kraljevim geodetom, je sodeloval pri pozidavi mesta. Po enem od Hookovih številnih načrtov je nastal 62 metrov visok spomenik, ki so ga postavili v spomin na požar. S tem najvišjim prostostoječim kamnitim stebrom na svetu je Hooke nameraval preizkusiti svoje teorije o težnosti.

Čeprav Kraljevi observatorij Greenwich pripisujejo Wrenu, je Hooke imel pomembno vlogo pri načrtovanju. Montague House, v katerem je Britanski muzej bil najprej, je prav tako eden od Hookovih številnih projektov.

Hooke se je odlikoval kot astronom in je bil med prvimi, ki so sestavili reflektorski oziroma zrcalni teleskop. Poimenoval ga je po škotskem matematiku in astronomu Jamesu Gregoryju. Hooke je opazil, da se planet Jupiter vrti okoli svoje osi. Njegove risbe Marsa so dve stoletji kasneje uporabili za to, da so določili, s kolikšno hitrostjo se ta planet vrti.

Zakaj pozabljen?

Isaac Newton je leta 1687, 22 let po izidu Hookove Micrographie, objavil svoje delo Philosophiae Naturalis Principia Mathematica. V njem je opisal zakone gibanja, med drugim tudi zakon težnosti. Toda po besedah Allana Chapmana je Hooke »številne sestavne dele teorije o težnosti razvil pred Newtonom«. Tudi Newtonovo raziskovanje svetlobe je izhajalo iz Hookovega dela.

Na žalost so odnos med tema možema skalili spori glede optike in težnosti. Newton je v svoji knjigi Principia Mathematica celo odstranil vse dele, v katerih se je skliceval na Hooka. Glede na neki vir je Newton prav tako skušal iz uradnih zapisov izbrisati Hookove prispevke k znanosti. Poleg tega so kmalu zatem, ko je Newton postal predsednik Kraljeve družbe, izginili Hookovi instrumenti, od katerih so bili mnogi ročno izdelani, večje število njegovih zapiskov in edini avtentični portret Hooka. Zaradi vsega tega je Hookovo ime za več kot dve stoletji skoraj utonilo v pozabo.

Ironično je, da je Newton ravno v pismu Hooku, datiranem s 5. februarjem 1675, napisal svoje znamenite besede: »Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.« Robert Hooke je kot arhitekt, astronom, eksperimentalni znanstvenik, iznajditelj in geodet svojčas bil velikan.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Da Vinci je bil italijanski slikar, kipar, inženir in iznajditelj, ki je živel proti koncu 15. stoletja in v začetku 16. stoletja.

[Slike na strani 26]

Hookove risbe snežink in vzorcev zmrzovanja

[Slika na strani 26]

Mikroskop, kot si ga je zamislil Hooke

[Slika na strani 27]

Hooke je skoval besedo »celica«, da bi opisal votlinice v plutovini

[Slika na strani 27]

Hooke je v svoji knjigi Micrographia narisal, kar je videl pod mikroskopom

[Sliki na strani 27]

Približna velikost bolhe

Dame so menda omedlevale ob pogledu na Hookovo risbo bolhe

[Slika na strani 28]

Načrt za Montague House je bil eden od številnih Hookovih arhitekturnih načrtov

[Slika na strani 28]

Risba, ki jo je Hooke sam naredil, ponazarja njegov zakon prožnosti

[Slika na strani 28]

Spominski steber v Londonu je najvišji prostostoječi kamniti steber na svetu

[Slika na strani 28]

Kraljevi observatorij

[Navedba virov slik na strani 26]

Vzmet, mikroskop in snežinke: Images courtesy of the Posner Memorial Collection, Carnegie Mellon University Libraries

[Navedba vira slike na strani 27]

Images courtesy of the Posner Memorial Collection, Carnegie Mellon University Libraries

[Navedba virov slik na strani 28]

Shema vzmeti: Image courtesy of the Posner Memorial Collection, Carnegie Mellon University Libraries; spominski steber v Londonu: Matt Bridger/DHD Multimedia Gallery; Kraljevi observatorij: © National Maritime Museum, London