Ko zaradi ribe zbolite

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FIDŽIJA

Jesti ali ne jesti – to je bilo vprašanje za Arebonta. Vedel je za tveganje, toda bil je lačen. Na žaru pečena riba pa je slastno dišala. Premagala ga je lakota. Toda ko sta se takoj pojavili slabost in bolečina v trebuhu, nato pa še bruhanje in driska, si je želel, da ne bi jedel tiste ribe.

AREBONTA so prijatelji hitro odpeljali v bolnišnico na majhnem tihomorskem otoku, kjer je živel. Bil je napol zavesten in dehidriran, imel je bolečine v prsnem košu, nevarno nizek krvni tlak in počasen srčni utrip. V naslednjih nekaj dneh so se poleg glavobolov, vrtoglavice in izčrpanosti pojavili tudi otrplost nog, bolečine pri uriniranju in neobičajen, spremenjen občutek za hladno in vroče, pri čemer je hladno občutil kot vroče in obratno. Po osmih dneh se mu je srčni utrip stabiliziral, toda otrplost in izčrpanost sta trajali še tedne.

Arebonto je zbolel zaradi močnih toksinov iz narave, ki sicer normalno užitne tropske koralne ribe spremenijo v strupene. Ta bolezen, znana kot ciguatera, se pojavlja v tropskih in subtropskih področjih Indijskega in Tihega oceana in na Karibskem otočju. V teh delih sveta so tam ulovljene ribe glavni vir hrane.

Ciguatera ni nova bolezen. Pravzaprav je grenila življenje že evropskim raziskovalcem morij. Podobno so zaradi njenih izčrpavajočih posledic trpeli že mnogi današnji dopustniki. Nedvomno ta bolezen omejuje ribolov in turizem v številnih otoških državah. Povrhu tega se je geografski obseg ciguatere zaradi mednarodne trgovine z živimi in zamrznjenimi koralnimi ribami zdaj razširil na netropske dežele, v katerih ta bolezen ni tako lahko prepoznavna. *

Zakaj postanejo koralne ribe strupene? Ali se da ugotoviti, katera riba je strupena? Poglejmo, kaj so odkrila desetletja raziskav.

Kdo je krivec?

Na splošno velja, da je vir toksinov, ki povzročajo ciguatero, mikroorganizem, ki se imenuje dinoflagelat. * Ta mikrob živi na odmrlih koralah in se pritrdi na alge. Majhne ribe  se pasejo na algah in tako zaužijejo toksine – imenovane ciguatoksini – ki jih proizvajajo dinoflagelati. Te ribe so hrana večjih rib, te pa drugih še večjih rib, tako da so v živalih, ki so višje v prehranjevalni verigi, toksini zelo nakopičeni. Toda videti je, da ribam ta strup ne škodi.

Ciguatoksini so ene od najbolj smrtonosnih bioloških substanc, ki jih poznamo. K sreči je »v ciguatero vpletenih le nekaj vrst rib«, piše v razpravi, ki jo je izdala avstralska vlada. Ciguatoksini ne spremenijo videza, vonja ali okusa ribe in ni jih možno uničiti s kuhanjem, pečenjem, sušenjem, soljenjem, dimljenjem ali mariniranjem. Ko je Arebonto jedel ribo, ni nič kazalo na skrito nevarnost, dokler se mu niso pojavili prej omenjeni hudi gastrointestinalni, kardiovaskularni in nevrološki simptomi.

Diagnoza in zdravljenje

Trenutno ne obstaja noben laboratorijski test, ki bi potrdil ciguatero pri ljudeh. Diagnozo postavijo na podlagi več simptomov, ki se ponavadi pojavijo v nekaj urah po zaužitju ribe. (Glej okvir na nasprotni strani.) Potrdijo jo lahko s tem, da v ostankih ribe preverijo, ali je riba vsebovala toksine. Če sumite na ciguatero, je modro poiskati zdravniško pomoč. Kljub temu da ni znanega protistrupa, utegnejo z zdravljenjem ublažiti simptome, tako da se ti v nekaj dneh navadno poležejo. Toda ciguatera je lahko izčrpavajoča, zgodnje zdravljenje pa morda prepreči, da bi postala kronična.

Kako hudi simptomi so, je odvisno od več dejavnikov. Med drugim od tega, koliko je bila riba toksična, koliko in katere dele ribe je oboleli pojedel, koliko ciguatoksinov je bilo že prej v njegovem telesu in kje je bila riba ulovljena, saj je videti, da se toksini od enega do drugega področja nekoliko razlikujejo. Ljudje na te toksine ne postanejo imuni, ampak bolj občutljivi, tako da je bolezen ob ponovnem pojavu še hujša. Uživanje alkohola prav tako poslabša simptome. Zato da bi se oboleli ognil poslabšanju simptomov, tri do šest mesecev po pojavu ciguatere ne bi smel uživati rib, kot je pojasnjeno v publikaciji o tej razširjeni bolezni.

V zelo hudih primerih lahko bolezen traja tedne ali mesece in včasih celo leta, pri čemer ima oboleli simptome podobne sindromu kronične utrujenosti. Poredko se zgodi, da zaradi šoka, dehidracije oziroma odpovedi srca ali pljuč oboleli umre. Toda pri teh primerih gre običajno za to, da je človek zaužil dele ribe, na primer glavo ali notranje organe, v katerih so toksini bolj nakopičeni.

Večna uganka

V praktično vseh ribah s področja koralnih grebenov kakor tudi v njihovih plenilcih so lahko ciguatoksini. Ampak ravno tukaj se pojavi uganka. Ribe z enega dela grebena utegnejo  biti izredno toksične, ribe istih vrst, ulovljene nedaleč stran, pa so morda neškodljive. Vrsta, ki je v nekem delu sveta pogosto kriva za ciguatero, utegne drugje veljati za neškodljivo. Ker dinoflagelati ne izločajo toksinov po nekem vzorcu, pojavljanja toksičnih rib ni mogoče predvideti.

Težavo poslabšuje dejstvo, da cenovno dostopen in zanesljiv test toksičnosti rib še vedno ni na voljo. Največ, kar lahko zdravstveni strokovnjaki v tem trenutku storijo, je, da javnost obveščajo o tem, katerih vrst rib se je treba ogibati in s katerih lovnih področij. Do teh informacij pridejo na podlagi prijavljenih primerov ciguatere. Med izredno nevarnimi osumljenci so barakude, zobčasti ostriži, kraljevske lokarde, lutjanide in epinefeli, pa tudi murene. Običajno so nevarnejše starejše, večje ribe. Ponekod je nezakonito prodajati potencialno škodljive ribe. Toda na splošno velja, da so varne tiste morske ribe, ki se ne hranijo s koralnimi ribami, in ribe iz zmernotoplih morij.

Po napovedih naj bi se pojavnost ciguatere povečala. Delno zato ker odmrle korale ustvarjajo ugodno okolje za razmnoževanje toksičnih dinoflagelatov, in kot kažejo poročila, je vedno več koralnih grebenov bodisi bolnih oziroma umirajočih.

Kljub nepredvidljivosti ciguatere lahko tveganje zmanjšate tako, da upoštevate nekatera osnovna načela. (Glej gornji okvir.) Arebonto je skoraj umrl, ker ni upošteval teh smernic. Pojedel je glavo in meso ene od tamkajšnjih vrst epinefelov, ki je znana kot izredno tvegana. To vrsto rib je brez kakršnih koli posledic jedel že prej, zaradi česar je kakor veliko otočanov izgubil strah pred morebitno nevarnostjo.

Ali vse to pomeni, da ne bi smeli uživati morske hrane, denimo takrat ko uživate na počitnicah v tropskih deželah? Niti najmanj. Toda preudarno je upoštevati opozorila in modro izbrati ribo.

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 21]

Običajni simptomi

▪ Driska, slabost, bruhanje, trebušni krči

▪ Mrzlica, potenje, vrtoglavica, glavoboli, srbenje

▪ Otrplost ali mravljinčenje okoli ust, v rokah ali nogah

▪ Spremenjen občutek za vroče in hladno – vroče se občuti kot hladno, hladno pa kot vroče

▪ Bolečine v mišicah in sklepih ter pri uriniranju

▪ Počasen srčni utrip, nizek krvni tlak, izčrpanost

[Okvir/slika na strani 21]

Zmanjšajte tveganje

▪ Krajevni oddelek za ribištvo ali strokovnjake za to področje povprašajte, katerih rib se je treba ogibati in na katerih področjih so bile ulovljene toksične ribe.

▪ Ne jejte rib, ki prihajajo s področij, na katerih so pred kratkim poročali o ciguateri.

▪ Ne jejte starejših, večjih koralnih rib.

▪ Ne jejte glave ali jeter oziroma drugih notranjih organov.

▪ Takoj ko ujamete koralno ribo, jo temeljito očistite.

[Slike na straneh 20, 21]

Običajni osumljenci

(DOMAČA IMENA SE MORDA RAZLIKUJEJO.)

Lutjanida

Zobčasti ostriž

Barakuda

Epinefel

Kraljevska lokarda

Murena

[Slika na strani 20]

Dinoflagelat, vir toksinov

[Navedba vira slike na strani 20]

Vse ribe razen murene: Illustrated by Diane Rome Peebles - Provided by the Florida Fish and Wildlife Conservation Commission, Division of Marine Fisheries Management; murena: Photo by John E. Randall; dinoflagelat: Image by D. Patterson and R. Andersen, provided courtesy of micro*scope (http://microscope.mbl.edu)

[Navedba vira slike na strani 21]

Ribi v ozadju: Illustrated by Diane Rome Peebles - Provided by the Florida Fish and Wildlife Conservation Commission, Division of Marine Fisheries Management