Galilejski čoln – zaklad iz biblijskih časov

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ IZRAELA

GALILEJSKO JEZERO je bilo v času Jezusove službe prizorišče nekaterih najbolj vznemirljivih dogodkov. Prav tukaj je Božji lastni sin hodil po vodi, pomiril razburkano morje, čudežno nahranil tisoče in ozdravil bolne.

Leta 1986 so na jezerskem dnu blizu starodavnega Kafarnauma odkrili nekaj presenetljivega. Šlo je za čoln, ki je po jezeru plul v času Jezusove službe. Kako so ga našli? In kaj nam lahko odkrije?

Na dan je prišel zaradi suše

Dolga leta, v katerih je bila količina padavin podpovprečna, nato pa še vroče in sušnato poletje leta 1985 so od Galilejskega jezera terjali hud davek. Iz tega sladkovodnega jezera so prav tako črpali vodo za namakanje polj. Gladina je tako zelo upadla, da obsežni deli jezerskega dna niso bili več pod vodo. Telesna brata iz bližnjega kibuca sta v tem videla zlato priložnost, da poiščeta skrite zaklade. Ko sta hodila po tleh, kjer je prej bila voda, sta opazila nekaj bronastih kovancev in starih žebljev. Potem pa sta nekaj zagledala – ovalen obris v blatu, ki je nakazoval mesto, kjer je pod muljem ležal starodaven čoln. Zares sta našla zaklad!

Arheologi si niso nikoli mislili, da bodo v Galilejskem jezeru našli 2000 let star čoln. Predpostavljali so, da bi mikroorganizmi že davno prej uničili katero koli vrsto lesa. Toda datiranje z ogljikovim izotopom in tudi tam najdeni kovanci so strokovnjake privedli do sklepa, da je čoln ali iz prvega stoletja pr. n. št. ali iz prvega stoletja n. št. Neverjetno je, da je bil trup čolna precej dobro ohranjen. Kako je bilo to mogoče?

Videti je, da je čoln ležal na mirnem kraju, tako da je lahko celoten spodnji del prekril fin pesek. Čez čas se je pesek strdil. Tako je bil ta košček zgodovine na varnem kakih 2000 let!

Ko se je razširila novica o odkritju tega plovila, se ga je prijel vzdevek Jezusov čoln. Seveda ni nihče resno namigoval, da je prav ta čoln uporabljal bodisi Jezus bodisi kdo od njegovih učencev. Kljub temu je zaradi starosti in podobnosti s čolni, opisanimi v evangelijskih pripovedih, zanimiv za zgodovinarje in biblijske učenjake.

Čoln je dolg 8,2 metra in širok 2,3 metra. Graditelj se je dela lotil tako, da je najprej izdelal trup. To pomeni, da je deske, namesto da bi jih pritrdil na rebro, zabil direktno na kobilico in potem gradil boka ladje, dokler ni nastal trup. Ta metoda gradnje je bila običajna pri čolnih, namenjenih plovbi po Sredozemskem morju. Toda galilejski čoln je morda bil prilagojen plovbi po jezeru.

Očitno je čoln sprva imel eno kvadratasto jadro. Štiri vesla, ki jih je imel, kažejo, da je bila potrebna najmanj petčlanska posadka – štirje veslači in en krmar. Toda na čolnu je lahko bilo vsaj še enkrat več ljudi. Kadar beremo, kako je sedem učencev med ribolovom videlo od mrtvih vstalega Jezusa, si ni težko predstavljati, da so bili v podobno velikem čolnu. (Janez 21:2–8)

Galilejski čoln je nedvomno imel pokrito krmo, kamor so shranjevali velike ribiške mreže. Prostor v krmi, pod deskami, je bil  nekoliko odmaknjen kotiček in tam so utrujeni ribiči lahko počivali. Jezus je morda izkoristil nekaj podobnega temu, ko je med viharjem »bil na krmi in je na blazini spal«. (Marko 4:38) Domnevajo, da bi ta ‚blazina‘ lahko bila vreča peska, ki so jo na krovu imeli kot balast. *

Ribiči na Galilejskem jezeru

Predstavljajte si, da ste v prvem stoletju na takšnem čolnu kot potnik. Kaj lahko vidite, ko plujete po Galilejskem jezeru? Vidite ribiče – nekateri od njih so v majhnih čolnih, drugi pa bredejo po plitvini – kako v vodo mečejo mreže. Z mojstrsko lahkotnostjo samo z eno roko vržejo svoje obtežene krožne mreže, ki v premeru merijo od šest do osem metrov. Mreže se enakomerno razpnejo in pljusknejo ob vodno gladino. Medtem ko tonejo, se vanje ujamejo ribe. Ribič svoj ulov pobere tako, da mrežo odvleče na obrežje ali pa morda zaplava pod vodo ter mrežo z ulovljenimi ribami dvigne na gladino. Nekako tako sta morebiti ‚metala mreže‘ Simon in Andrej, o čemer piše Biblija. (Marko 1:16)

Prav tako lahko opazite skupino ribičev, ki živahno kramljajo, medtem ko pripravljajo vlačilno mrežo. Ta je lahko dolga 300 metrov, in ko je razpeta, je v sredini visoka do 8 metrov, na obeh koncih pa ima vlečne vrvi. Ribiči izberejo kraj za metanje mreže, nato pa se jih polovica z eno od vlečnih vrvi odpravi na obrežje. Medtem ko čoln pluje naravnost proti sredini jezera, se mreža po dolžini razvije do konca. Nato pa čoln zavija vstran, pri čemer mrežo počasi vleče, dokler ni proti obali obrnjena v polkrogu. Zatem se ostali ribiči z drugo vlečno vrvjo izkrcajo na obrežju. Medtem ko se skupini ribičev bližata druga drugi, vlečeta na kopno svoj ulov. (Matej 13:47, 48)

V daljavi opazite osamljenega ribiča s trnkom in vrvico. Nekoč je Jezus Petru naročil, naj prav v to jezero vrže trnek. Predstavljate si, kako začuden je bil Peter, ko je ujel ribo in v njenih ustih našel srebrnik – vreden točno toliko, kolikor sta z Jezusom potrebovala za plačilo tempeljskega davka. (Matej 17:27)

Ko se mrači, na jezero lega tišina. Naenkrat mir zmotijo ribiči, ki s topotanjem z nogami in s pljuskanjem vesel želijo ustvariti kar največji trušč. Zakaj? V vodo so nastavili trislojne mreže, tako da ribe, ko jih prestraši hrup, zaplavajo naravnost vanje. Ta pokončna mreža, ki je v temi neopazna, je narejena tako, da se ribe zlahka zapletejo vanjo. Čez noč ribiči večkrat spustijo mreže. Zjutraj jih operejo in obesijo, da se posušijo. Vprašate se: ‚Ali so pri čudežnem ulovu rib, opisanem v Lukovem evangeliju 5:1–7, učenci lovili s trislojno mrežo?‘

Restavriranje

Pa se vrnimo v današnji čas. Kaj se je zgodilo z najdenim čolnom? Čeprav je bil nepoškodovan, je bil komaj kaj trdnejši od premočenega kartona. Ni se ga dalo preprosto izkopati iz mulja. Kako zelo žalostno bi bilo, če bi čoln, potem ko je preživel toliko stoletij, razpadel med odkopavanjem! Ker bi se gladina jezera lahko dvignila, so okoli kraja izkopavanja naredili nasip. Pod trupom čolna so izkopali predore, zato da bi vstavili podpornike iz steklenih vlaken. Potem so previdno odstranili mulj ter čoln znotraj in zunaj popršili z zaščito iz poliuretanske pene.

Naslednji izziv je bil spraviti ta krhki tovor 300 metrov stran, da bi lahko začeli konservatorska dela. Poliuretanska obloga je bila močna, toda krhek les pod njo bi se ob nenadnem sunku lahko zdrobil. Ekipa se je odločila za domiselno rešitev. Podrli so nasip in do čolna spustili vodo. Po mnogih stoletjih je čoln, sedaj v sodobni obleki, znova plaval na Galilejskem jezeru.

Za restavriranje, ki je trajalo 14 let, so zgradili betonski bazen in vanj dali čoln. Težava je nastala, ko so se v bazenu zaredile ličinke komarjev, kar je zagrenilo življenje tistim, ki so morali stati v vodi in popravljati čoln. Toda  ekipa konservatorjev je našla rešitev, ki je bila hkrati izvirna in vedno uporabna. Pomagali so si tako, da so v bazen dali nekaj rib svetega Petra. Te so jedle ličinke in čistile vodo.

Kmalu je nastopil čas, da čoln posušijo. Še vedno je bil veliko prekrhek, da bi ga sušili naravno. Vodo, s katero je bil les napojen, je bilo treba z nečim nadomestiti. Ekipa je uporabila tehniko, pri kateri so vodo nadomestili s sintetičnim vodotopnim voskom, kar je omogočilo, da se je les posušil, ne da bi spremenil obliko.

Ko so bila konservatorska dela končana, se je pokazalo dokaj skromno plovilo. Izdelano je bilo iz 12 vrst lesa. Zakaj toliko? Ena možnost je, da je takrat v pokrajini primanjkovalo lesa. Večja verjetnost pa je, da lastnik čolna ni bil premožen. Čoln je večkrat popravil, preden ga je nazadnje prepustil jezeru.

Galilejski čoln ni morda imel nič opraviti s samim Jezusom. Toda mnogi ga imajo za zaklad. Ponuja nam priložnost, da pogledamo več stoletij v preteklost in si pred očmi naslikamo, kakšno je bilo življenje na Galilejskem jezeru v pomembnem času, ko je Jezus služil na zemlji.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 15]

Delavci so iz notranjosti čolna mukoma odstranjevali mulj

[Slika na strani 15]

Zaščiten s poliuretansko peno

[Slika na strani 15]

Po skoraj 2000 letih je čoln znova plaval

[Slika na strani 15]

Maketa čolna, kakršen je bil morda videti v 1. stoletju

[Slika na strani 15]

Galilejski čoln, postavljen na ogled po končanih konservatorskih delih

[Navedba vira slike na strani 15]

Vse fotografije razen makete in jezera: Israel Antiquities Authority - The Yigal Allon Center, Ginosar