Intervju z biokemikom

MICHAEL J. BEHE, ki zdaj poučuje biokemijo na Lehighski univerzi v Pensilvaniji (ZDA), je leta 1996 izdal knjigo Darwin’s Black Box—The Biochemical Challenge to Evolution. V Prebudite se!, 8. maj 1997, je izšel sklop člankov z naslovom »Kako smo prišli sem? Po naključju ali z namenom?«, v katerem je bila omenjena ta Behejeva knjiga. V desetletju po izidu knjige so si evolucionistični znanstveniki močno prizadevali ovreči dokaze, ki jih je Behe navedel. Kritiki ga obtožujejo, da je dovolil svojemu verskemu prepričanju – je namreč rimski katoličan – da mu je zameglil znanstveno presojo. Drugi pa trdijo, da je njegovo razmišljanje neznanstveno. Zato smo v intervjuju s profesorjem Behejem skušali ugotoviti, zakaj so njegove zamisli sprožile toliko polemik.

PREBUDITE SE!: ZAKAJ JE PO VAŠEM MNENJU ŽIVLJENJE DOKAZ ZA INTELIGENTNO NAČRTNOST?

PROFESOR BEHE: Kadar koli vidimo kakšno kompleksno funkcionalno strukturo, sklenemo, da je bila narejena načrtno. Vzemimo za primer naprave, ki jih uporabljamo vsakodnevno – kosilnico, avtomobil ali še kaj bolj preprostega. Kot primer rad navedem mišelovko. Ker vidimo, da so posamezni deli te pasti sestavljeni tako, da je z njo mogoče loviti miši, sklenemo, da je bila narejena načrtno.

Znanost je do sedaj že dovolj napredovala, da razume delovanje najosnovnejših delov živih organizmov. In na naše presenečenje so znanstveniki na molekularni ravni življenja odkrili funkcionalno, kompleksno mehanizacijo. Na primer, znotraj živih celic so drobceni molekularni »tovornjaki«, ki prevažajo zaloge z ene strani celice na drugo. Potem so tu majceni molekularni »kažipoti«, ki te »tovornjake« usmerjajo na levo ali desno. Nekatere celice imajo molekularne »zunajkrmne motorje«, ki celice poganjajo skozi tekočino. V vseh drugih primerih bi ljudje ob takšni funkcionalni kompleksnosti sklenili, da je bilo to narejeno načrtno. Za takšno kompleksnost nimamo nobenega drugega pojasnila, in to kljub trditvam darvinistične evolucijske teorije. Ker vselej ugotavljamo, da takšna kompleksnost govori v prid načrtnosti, lahko povsem upravičeno menimo, da tudi za temi molekularnimi sistemi stoji inteligentna načrtnost.

PREBUDITE SE!: KAJ MENITE, ZAKAJ SE VEČINA VAŠIH KOLEGOV NE STRINJA Z VAŠIMI SKLEPI GLEDE INTELIGENTNE NAČRTNOSTI?

PROFESOR BEHE: Mnogi znanstveniki se z mojimi sklepi ne strinjajo zato, ker se zavedajo, da zamisel o inteligentni načrtnosti namiguje na nekaj zunajznanstvenega, da odločno kaže proti nečemu, kar je  višje od narave. Ob takem sklepu se mnogi ljudje počutijo nelagodno. Toda mene so že od nekdaj učili, da naj bi znanost vedno upoštevala dokaze, ne glede na to, v katero smer ti vodijo. Po mojem mnenju človeku manjka poguma, če nekaj, kar je tako trdno podprto z dokazi, opusti samo zato, ker ima po njegovem mnenju sklep, do katerega se je dokopal, nezaželene filozofske implikacije.

PREBUDITE SE!: KAKO ODGOVARJATE NA TRDITVE KRITIKOV, ČEŠ DA JE ZA SPREJEMANJE ZAMISLI O INTELIGENTNI NAČRTNOSTI KRIVA NEVEDNOST?

PROFESOR BEHE: Sklep, da je v naravi vidna načrtnost, ne izvira iz nevednosti. Ne izvira iz tega, česar ne vemo, temveč iz tega, kar vemo. Pred 150 leti, ko je Darwin izdal knjigo Nastanek vrst, se je življenje zdelo preprosto. Takrat so znanstveniki menili, da je celica tako enostavna, da bi se zlahka spontano pojavila kar iz morskega blata. Toda odtlej je znanost odkrila, da so celice neznansko kompleksne, veliko bolj kakor mehanizacija v tem 21. stoletju. Ta funkcionalna kompleksnost govori v prid namenskega načrtovanja.

PREBUDITE SE!: ALI JE ZNANOST ŽE KAKOR KOLI DOKAZALA, DA BI EVOLUCIJA LAHKO Z NARAVNIM IZBOROM USTVARILA KOMPLEKSNE MOLEKULARNE STROJE, O KATERIH GOVORITE?

PROFESOR BEHE: Če bi preiskali znanstveno literaturo, bi ugotovili, da se ni še nihče resno lotil kakega eksperimenta ali izdelave izčrpnega znanstvenega modela, s katerim bi pojasnil, kako naj bi ti molekularni stroji nastali z darvinističnimi procesi. To se ni zgodilo kljub temu, da so v desetih letih po izidu moje knjige mnoge znanstvene organizacije, na primer Državna akademija znanosti in Ameriško združenje za napredek znanosti, priganjale svoje člane, naj naredijo vse, kar lahko, da bi zavrnili zamisel, da je življenje dokaz za inteligentno načrtnost.

PREBUDITE SE!: KAKO ODGOVARJATE TISTIM, KI OPOZARJAJO NA NEKATERE DELE RASTLIN ALI ŽIVALI, KI SO PO NJIHOVEM MNENJU SLABO OBLIKOVANI?

PROFESOR BEHE: To, da ne vemo, čemu služi kak del nekega organizma, še ne pomeni, da ta del nima pomembne vloge. Na primer, tako imenovane zakrnele organe so nekoč imeli za dokaz tega, da so človeško telo in drugi organizmi slabo oblikovani. Slepič in mandlje so denimo nekoč imeli za zakrnele organe, zato so jih rutinsko odstranjevali. Potem pa so odkrili, da imajo ti organi pomembno vlogo v imunskem sistemu, tako da danes ne veljajo več za zakrnele.

Vseeno si moramo zapomniti, da se v biologiji nekatere stvari očitno vendarle dogajajo naključno. Toda to, da ima moj avto udrtino ali prazno gumo, še ne pomeni, da avto ali guma nista bila načrtno narejena. Podobno tudi dejstvo, da se v biologiji nekatere stvari dogajajo naključno, še ne pomeni, da je visoko razvit, kompleksen molekularni življenjski mehanizem nastal po naključju. Ta dokaz kratko malo ni logičen.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Po mojem mnenju človeku manjka poguma, če nekaj, kar je tako trdno podprto z dokazi, opusti samo zato, ker ima po njegovem mnenju sklep, do katerega se je dokopal, nezaželene filozofske implikacije.«