Pogled v svet

▪ »Globoko morje je daleč najbolj prostran habitat na Zemlji. Je tudi eden od habitatov z najtežjimi razmerami za življenje [. . .]. Toda kamor koli pogledamo, odkrijemo življenje, včasih v nenavadno velikem številu.« (NEW SCIENTIST, VELIKA BRITANIJA)

▪ V nedavnem sodnem procesu je sodnik zveznega sodišča v Harrisburgu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji razsodil, da »je v javnih šolah pri pouku znanosti protiustavno učiti [inteligentno načrtnost] kot alternativo evoluciji«. (NEW YORK TIMES, ZDA)

▪ Časopisna anketa iz leta 2005 je pokazala, da »51 odstotkov Američanov ne priznava teorije o evoluciji«. (NEW YORK TIMES, ZDA)

▪ Želva Harriet, 150 kilogramov težka galapaška velikanka, ki živi v brisbanskem živalskem vrtu v Avstraliji, je s svojimi 175 leti »najstarejša znana še živeča žival na svetu«. (AUSTRALIAN BROADCASTING CORPORATION)

▪ Švicarski raziskovalci so odkrili, kako se nekatere vrste koruze branijo pred koruznim hroščem. V zemljo oddajajo vonjave. Te privlačijo majcene ogorčice, ki ubijejo ličinke koruznega hrošča. (DIE WELT, NEMČIJA)

Orjaški ligenj prvič na fotografiji

V bližini Bonina, otočja južno od Japonske, so znanstveniki prvič v naravnem okolju fotografirali živega orjaškega lignja oziroma velelignja. Na trnke so dali meso majhnih lignjev in rakcev, nad njimi pa so bili obešeni fotoaparati. Orjaški ligenj, ki se je pojavil na globini kakih 900 metrov, naj bi bil po ocenah dolg približno 8 metrov.

»Dinozavri so jedli travo«

»Znanstveniki so bili zelo presenečeni«, ko so odkrili, da ‚so dinozavri jedli travo‘, piše v poročilu Associated Pressa. Do odkritja so prišli, ko so analizirali v Indiji najden fosiliziran iztrebek dinozavra, vrste zavropod. Zakaj so bili presenečeni? Veljalo je, kot še piše v poročilu, da »so se trave pojavile šele veliko kasneje po izumrtju dinozavrov«. Menili so tudi, da dinozavri »niso imeli posebnih zob, potrebnih za mletje ostrih trav«. Paleobotaničarka Caroline Stromberg, vodja skupine, ki je prišla do odkritja, pravi: »Večina ljudi si ne bi mislila, da so [zavropodi] jedli trave.«

Kako čebele letijo?

V šali je bilo rečeno, da so inženirji dokazali, da čebele ne morejo leteti. Videti je bilo, da tako »težke« žuželke s kratkim zamahom kril niso sposobne ustvariti dovolj vzgona. Inženirji so, da bi razvozlali skrivnost, »lebdeče čebele snemali s hitrostjo 6000 posnetkov na sekundo,« piše v New Scientistu. Tehnika letenja čebel je opisana kot »nenavadna«. »Čebela s krilom najprej v 90-stopinjskem loku zamahne nazaj, ko ga prične vračati v prvotni položaj, pa ga preobrne – to ponovi kar 230-krat na sekundo. [. . .] Krilo je kakor propeler, pri katerem se vrti tudi vsak posamezen list,« pojasnjuje član raziskovalne skupine. Njihovi izsledki bodo morda pomagali inženirjem rekonstruirati propelerje in narediti bolj vodljiva zračna plovila.

Pojoče miši

»Miši imajo sposobnost petja in [. . .] pesmi, ki jih pojejo svojim morebitnim partnerjem, so skoraj tako zapletene kakor ptičje pesmi,« poroča New Scientist. Miši pojejo z ultrazvočnimi frekvencami, ki so previsoke, da bi jih človeško uho zaznalo. In verjetno je to razlog, zakaj jih niso odkrili že prej. Raziskovalci iz Saint Louisa v ameriški zvezni državi Misuri so ugotovili, da je oglašanje samčkov »urejeno v fraze in motive, zaradi česar ustreza definiciji ‚pesmi‘«. Miši so se tako pridružile ekskluzivnemu klubu. Drugi sesalci, za katere je znano, da pojejo, so kiti, delfini, nekatere vrste netopirjev in seveda ljudje.