Biblijsko gledišče

Ali lahko pomagate mrtvim?

»Cerkev je že od prvih časov dalje [. . .] darovala priprošnje v njihovo korist [v korist mrtvih] [. . .], da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga.« (Katekizem katoliške Cerkve)

LJUDJE vseh ras imajo nekaj skupnega. Skrbi jih, kaj se dogaja z mrtvimi. Lahko da ste tudi vi že prebolevali žalost in praznino, ki ste ju čutili ob smrti ljubljene osebe. Morda ste se spraševali: Ali so preminuli še naprej pri zavesti? Ali trpijo ali pa so v miru? Ali jim lahko kako pomagate?

Mnogi verni ljudje verjamejo, da umrlim lahko pomagajo. Hindujci so denimo prepričani, da lahko s tem, ko kremirajo telesa svojih bližnjih na bregu reke Ganges in pepel stresejo vanjo, zagotovijo večno blaženost duši pokojnega. Na Daljnem vzhodu budisti zažigajo papirnate podobe avtomobilov, domov, oblek in denarja v veri, da bo takšno imetje mrtvim prišlo prav na onem svetu. V Afriki na grob izlivajo alkoholne pijače kot pitne daritve z namenom, da bodo te koristile umrlemu.

Katoliška vera uči, da je človek, ki umre, ne da bi se prej pokesal za storjen »smrtni greh«, po svoji volji v Božji nemilosti. To stanje ‚označujejo z besedo »pekel«‘. Po drugi strani pa uči, da tisti, ki mu je Bog naklonjen, lahko upa, da bo dosegel ‚najvišjo in dokončno srečo‘ pri Bogu v nebesih. Toda uspelo mu bo šele tedaj, ko bo popolnoma očiščen. Morda mora za nekaj  časa v vice, kjer prestaja kazen v »očiščujočem ognju« zaradi odpustljivih napak. Medtem ko je v vicah, pa se mu vseeno lahko pomaga s priprošnjami oziroma posredniškimi molitvami, izrečenimi po cerkvi, in tudi z darovanjem maš zanj. Stroške teh storitev običajno krijejo prijatelji in sorodniki umrlega.

Povsem naravno je, da želite storiti vse, kar lahko, za olajšanje kakršnega koli trpljenja, ki ga vaši dragi morda doživljajo. Ali ne bi Bog jasno razložil, kako ravnati, če bi se dalo pomagati? Poglejmo, kaj Biblija uči glede pomoči mrtvim.

Stanje mrtvih

Vse pravkar omenjene navade temeljijo na verovanju v nesmrtnost duše, to je, da del človeka živi še po smrti telesa. Ali to uči tudi Biblija? »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen. Kakor njih ljubezen, tako je njih sovraštvo in njih gorečnost davno izginila, in nimajo več deleža vekomaj na vsem, kar se godi pod solncem. Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:5, 6, 10) Izvirna hebrejska beseda, ki je tu prevedena s ‚kraj smrti‘, je šeól in pomeni splošen grob človeštva.

V zvezi s tem, kaj se ob smrti zgodi s človekovo zavestjo, je navdihnjen psalmist zapisal: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:4)

To, kar je zapisano v Bibliji, je zanesljivo in razumno. Kaj menite, ali bi ljubeč oče svojim otrokom prizadel trpljenje zaradi njihovih prirojenih grešnih nagnjenj? (1. Mojzesova 8:21) Seveda ne. Zakaj bi torej naš nebeški Oče storil kaj takega? Ko so nekateri v starem Izraelu privzeli poganski obred žrtvovanja svojih otrok krivim bogovom, je Jehova obsodil tak odvraten običaj in ga opisal kot nekaj, ‚česar ni bil zapovedal in mu ni bilo prišlo na misel‘. (Jeremija 7:31)

Posledica človekovih grehov je smrt, ne pa mučenje v posmrtnem življenju. Po Svetem pismu je »plačilo greha [. . .] smrt« in »kdor je [. . .] umrl, je oproščen svojega greha«. (Rimljanom 5:12; 6:7, 23)

Mrtvi ne trpijo, temveč je z njimi tako kot s človekom, ki globoko spi in se ne zaveda – ne tega, kar je prijetno, ne česa drugega. Potemtakem ni dvoma o tem, da so vsa prizadevanja, s katerimi ljudje želijo pomagati mrtvim, v nasprotju z biblijskimi nauki.

Kakšno je upanje za umrle?

S tem ni rečeno, da se vaši ljubljeni, ki so umrli, nikoli več ne bodo ničesar zavedali. Nasprotno, pred njimi je svetla prihodnost.

Preden je Jezus obudil svojega dragega prijatelja Lazarja v življenje, je dejal, ‚da ga bo prebudil‘. (Janez 11:11) Ob neki drugi priložnosti je pojasnil, da bodo »vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Obujenim bodo grehi, ki so jih storili pred smrtjo, že odpuščeni in jim tako ne bo treba trpeti zanje. Imeli bodo priložnost spoznavati prijetno življenje v popolnih okoliščinah. Kako čudovit obet!

Če vas takšno upanje privlači, se ne obotavljajte preveriti zanesljivosti teh obljub. Jehovove priče vam bodo z veseljem pomagali.

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali se mrtvi česa zavedajo? (Psalm 146:4; Propovednik 9:5, 6, 10)

▪ Ali bi Bog dovolil, da mrtvi trpijo v gorečem peklu? (Jeremija 7:31)

▪ Ali je kakšno upanje za umrle? (Janez 5:28, 29)