Pisma bralcev

Novosti v Prebudite se! Sinoči sem do konca prebrala Prebudite se!, januar 2006. Novosti so mi res všeč! Prebudite se! je sedaj bolj namenjen preučevanju, pa tudi zasnovan je tako, da spodbuja bralca k razmišljanju. Od prve do zadnje strani lahko vidim Jehovovo roko, ki spodbuja našo duhovno rast.

B. N., Kanada

Stara sem 16 let. Novosti v Prebudite se! nam bodo v veliko pomoč pri preučevanju Biblije. Nekateri članki imajo vprašanja, ki bralcu pomagajo razmisliti o tem, kar je prebral. Z revijo Prebudite se! si rada pomagam pri nalogah, ki jih dobim v šoli. Upam, da nam boste še naprej dajali takšne čudovite in uporabne informacije.

S. N., Namibija

Moja vera mi daje moč – živeti z ALS (januar 2006) Ko sem prebrala zgodbo Jasona Stuarta, se mi je zazdelo, da so vsi moji problemi postali nepomembni. Spoznala sem, da Jehova zelo ceni, da mu služimo, kolikor nam dopuščajo okoliščine. Občudujem Jasonovo ženo zaradi njene požrtvovalnosti in zaupanja v Jehova. Ta zgodba mi bo vedno ostala v srcu in mi bo pomagala spoprijeti se s problemi, ki se še utegnejo pojaviti.

C. R. S., Peru

Potem ko sem prebrala Jasonovo zgodbo, sem jokala. In ne le od ganjenosti, ko sem brala o njegovih hudih težavah, ampak tudi ker sem kot Jehovova priča tako zelo ponosna, da imam takšnega duhovnega brata. Iz tega članka sem se naučila, da se je pomembno pripraviti na preizkušnje, saj jih »čas in razmere« lahko naklonijo vsakomur od nas. (Propovednik 9:11)

T. A., Madžarska

Moja mama je umrla za ALS. Zato mi je Jasonova zgodba segla v srce. Njegov zgled me je spodbudil, da pri služenju Jehovu še naprej dajem vse od sebe. Molim, da bo Jehova še nadalje krepil tega brata in njegovo ženo.

L. Z. G., Paragvaj

Jason je, dokler je bil še zdrav, poglobljeno osebno preučeval in je zato imel duhovno zalogo, iz katere je črpal moč, ko jo je potreboval. To dejstvo me je navedlo na razmišljanje. Utrdilo mi je odločenost, da bom bolj goreča pri osebnem preučevanju Biblije.

J. M., Japonska

Mladi vprašujejo: Zakaj si zadajam poškodbe? (januar 2006) V mladosti sem se bojevala z drogami in alkoholom, toda najtežji problem, s katerim sem se morala spoprijeti, je bilo zadajanje poškodb sama sebi. To je neprestan boj, toda članki, kakršen je ta, mi dajejo moč, da vztrajam. Ne najdem besed, da bi izrazila svojo hvaležnost.

E. C., Združene države

Samopoškodovanje me spremlja vse od najstniških let. Zdaj sem stara 56 let. S samopoškodovanjem sem nehala pred štirimi leti, toda včasih so moje težave tako velike, da znova zahrepenim po zadajanju bolečine. Ta članek se me je dotaknil v dno srca. Takšnim kot sem jaz, bo pomagal, da nam bo vsakodnevno življenje zopet znosno.

Neimenovana, Nizozemska

 Imam 17 let in rada bi se vam zahvalila za ta članek. Samopoškodovanje je moj problem. Pred kratkim sem se znova porezala. Potem sem šla k mami in jo prosila, da bi skupaj z mano molila. Spoznala sem, da me ima Jehova kljub tej moji težavi rad. Vaš članek mi zelo pomaga in hvaležna sem Bogu zanj!

N. M., Češka republika

»Saj to ni res!« Takšen je bil moj odziv, ko sem videla ta članek. Stara sem 18 let. Že nekaj časa si zadajam poškodbe. Bolečina mi pomaga zatreti čustva. Precej pogosto me prime, da bi samo sebe mučila, in ne vem, kako naj se tem čustvom uprem. Zelo sem bila presenečena, ko sem videla ta članek. V oči so mi privrele solze in zahvalila sem se Jehovu v molitvi. Samo v Jehovovi organizaciji je mogoče najti takšno tolažbo!

A. P., Rusija

Pri 14 letih sem si čustveno bolečino pričela lajšati s samopoškodovanjem. Nekoč sem zaradi tega celo morala v bolnišnico. Pri nadzorovanju tega nagnjenja mi je v veliko pomoč pisanje dnevnika. Poleg tega v skušnjavi, da bi se poškodovala, pokličem razumevajočo prijateljico. Še posebej mi pomaga molitev. In ko se počutim nevredno, da bi molila, z mano molijo prijatelji in krščanski starešine. To je težek boj, ampak naučila sem se spoprijemati s svojo težavo in sprejeti vso pomoč, ki je na voljo, tako da si mi ni treba zadajati poškodb.

N. W., Nemčija

Slika na prvi strani tega članka je prikazovala dekle, ki si puli lase, in v članku je omenjena »Sara«, ki si je lase pulila, da bi kaznovala samo sebe. Moja hči ima motnjo, ki se imenuje trihotilomanija. To je bolezen, za katero je značilno, da si človek puli lase, in ki je povezana z obsesivno-kompulzivno motnjo. Sproži jo notranja prisila, ne pa želja po zadajanju poškodb. Puljenje las ne privede do rezanja.

M. H., Združene države

Prebudite se! odgovarja: Izraz trihotilomanija, skovan proti koncu 19. stoletja, se nanaša na vedenjsko motnjo, za katero je značilna neustavljiva notranja težnja po puljenju las. Nekateri pa si lase pulijo, kot smo skušali okusno prikazati na sliki, zato da bi si zadali bolečine. Toda to ne pomeni, da je vsakdo, ki si kompulzivno puli lase, tip samopoškodovalca, ki smo ga opisali v članku. V določenih primerih je to početje, kot je poudarila naša bralka, bolj povezano z obsesivno-kompulzivno motnjo.

Kakor koli že, nekateri strokovnjaki pojasnjujejo, da je treba upoštevati nagibe za trihotilomanijo, tako da se lahko zdravljenje prilagodi potrebam posameznika. Zato je morda modro, da se tisti, ki imajo to težavo, posvetujejo s specialistom, da jim bo postavil diagnozo in pripravil načrt zdravljenja.

Kako bi vi odgovorili? (januar 2006) Tako zelo sem navdušena nad to novo rubriko! Najini vnuki se šolajo doma pri naju in ta rubrika bo odličen dodatek k njihovemu dnevnemu branju Biblije in branju člankov iz Prebudite se!, ki jim jih dava za prebrati. Hvala, ker imate tako radi otroke.

B. E., Združene države

Ta rubrika je zahtevna, toda ko najdem odgovor, sem zares vesel! Sinoči sem cel večer bral to stran, saj je bila tako zanimiva! Ko odrastem, bi rad pomagal pripravljati to revijo, tako da bodo lahko drugi ljudje spoznali Jehova!

D. H., Združene države

Imam osem let. Naša družina je to stran uporabila pri družinskem biblijskem pouku. Všeč nam je, ko moramo raziskovati. Vprašanje »Kdo sem?« je včasih težko, ampak radi imamo izzive. Še naprej tako pridno delajte.

C. W., Združene države