Trdnjavski most – vrata v London

JEZIK PREDVAJANJA:

Trdnjavski most – vrata v London

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

PREPOZNAJO ga tujci, ki še nikoli niso bili v Angliji. Vsako leto ga obišče na tisoče turistov. Londončani gredo čezenj vsak dan, morda ne da bi se ozrli nanj ali razmišljali o njegovem nastanku. Trdnjavski most (Tower Bridge) je ena najbolj znanih londonskih znamenitosti.

Pazite, da tega mostu, ki je povezan z bližnjo trdnjavo Tower of London, ne zamenjate za sosednji Londonski most (London Bridge). Leta 1872 je angleški parlament obravnaval predlog za gradnjo mostu čez Temzo. Kljub nasprotovanju upravitelja Towra se je parlament odločil podpreti to zamisel za dodaten prehod čez reko pod pogojem, da bo most načrtovan v slogu Towra. Današnji Trdnjavski most je nastal na podlagi tega uradnega predloga.

V 18. in 19. stoletju je Temzine bregove povezovalo več mostov, od katerih je bil najznamenitejši Stari londonski most (Old London Bridge). Leta 1750 so bili temelji tega mostu že dotrajani, sam most pa je bil ozek in je zato prihajalo do prometnih zastojev. Pod njim so se ladje z vsega sveta gnetle za prostor v prenatrpanem pristanišču. Takrat je bilo v dokih zasidranih tako veliko ladij, da se je menda dalo hoditi s palube na palubo več kilometrov daleč.

Na zahtevo londonskega mestnega sveta je mestni arhitekt Horace Jones predložil načrt za dvižni most v gotskem slogu, ki bi stal po reki naprej od Londonskega mostu. Omogočal bi prost prehod ladjam, namenjenim proti zahodu, navzgor po Temzi v doke. Načrt zanj je vseboval nekaj, kar je bilo v očeh mnogih inovacija.

Razpoznavna oblika

Jones je veliko potoval in ob majhnih dvižnih mostovih, ki so se bočili čez nizozemske kanale, se mu je porodila zamisel za dvižni most s protiutežjo. Njegova skupina je po modnih metodah gradnje načrtovala most z jekleno konstrukcijo, obloženo z zidaki. Tako je z risalne mize vstala v življenje danes znamenita oblika tega mostu.

Trdnjavski most ima dva glavna stolpa. Na višini 34 metrov nad cesto in kakih 42 metrov nad povprečnim nivojem visoke vode ju povezujeta nadhoda, namenjena pešcem. Cesti, ki tečeta z bregov, se končata pri krilih protiutežnega mostu. Velikanski dvižni krili tehtata vsako približno 1200 ton in se razpreta navzgor do kota 86 stopinj. Pod mostom lahko varno plujejo ladje s tonažo do 10.000 ton.

Energija za dviganje kril

Krila so se dvigala s hidravličnim sistemom, z njim se je prav tako premikalo potniška dvigala od ceste do nadhodov in celo upravljalo signalizacijo. Da, most je deloval s pomočjo vode! In voda je priskrbela obilje energije – enkrat več, kot so jo potrebovali.

Pod južnim koncem mostu so stali štirje parni kotli na premog, ki so proizvajali paro pod tlakom 5 do 6 kilogramov na kvadratni centimeter in poganjali dve ogromni črpalki. Ti dve pa sta dovajali vodo pod tlakom 60 kilogramov na kvadratni centimeter. Da bi ohranili energijo, potrebno za dviganje kril, so vodo pod tlakom shranjevali v šestih velikih hidravličnih cilindrih. Iz njih so napajali osem strojev, ki so upravljali krili. Ko so napravo vključili, sta protiutežni krili zanihali navzgor na svojih 50-centimetrskih podpornikih. Potrebna je bila le minuta, da sta se povsem dvignili.

Obisk današnjega Trdnjavskega mostu

Danes je paro nadomestila elektrika. Toda ko se Trdnjavski most dvigne, cestni promet obstane enako kakor nekoč. Pešci, turisti in drugi obiskovalci z občudovanjem gledajo, kako se dviga.

Zasliši se opozorilna sirena, zapornice na cesti se pričnejo spuščati, zadnje vozilo zapusti most in kontrolorji sporočijo, da na mostu ni nikogar več. Štirje zapahi dvižnih kril se neslišno odprejo in krili se zavihtita navzgor. Potem se vsi pogledi obrnejo proti reki. Najsibo da pod mostom pluje vlačilec, jahta ali jadrnica, so vse oči na plovilu. Po nekaj minutah se signali spremenijo. Krili se spustita in zapornice na cesti se dvignejo. Kolesarji švignejo pred čakajoča vozila, da bi prvi zapeljali čez most. Čez nekaj sekund Trdnjavski most znova miruje do naslednjega bujenja.

Potem ko si vedoželjen obiskovalec ogleda ta dostikrat ponovljeni postopek, se z drugimi obiskovalci z dvigalom popelje do vrha severnega stolpa. Tam lahko na razstavi z naslovom »Tower Bridge Experience« (Doživite Trdnjavski most) občuduje podrobnosti iz zgodovine mostu, ki so natančno predstavljene z animatroničnim robotom. Na slikarskih platnih so ujeti izjemni dosežki gradnje in razkošna otvoritvena slovesnost. Na zrnatih fotografijah v sepiji in na razstavnih panojih pa se razgrnejo čudesa Trdnjavskega mostu.

Z visoko ležečih nadhodov ima obiskovalec čudovit razgled na znamenite londonske stavbe. Na zahodu se razprostirajo katedrala sv. Pavla in bančne stavbe iz finančne četrti, v daljavi pa še Poštni stolp. Na vzhodu bi človek pričakoval doke, toda ti so se zdaj iz sodobne metropole preselili daleč navzdol po reki. Namesto njih raste tam Docklands, področje urbane prenove, s svojimi inovativno zasnovanimi stavbami. Spektakularno, fascinantno, vznemirljivo – da, vse te besede povsem ustrezno opišejo razgled s te slovite londonske znamenitosti.

Zakaj si ne bi, ko obiščete London, ta zgodovinski most podrobneje ogledali? Po ogledu se vam bo ta izjemni gradbeni dosežek za vedno vtisnil v spomin.

[Slika na strani 16]

Ena od dveh parnih črpalk, ki sta nekoč strojem dovajali energijo

[Vir slike]

[Slika na straneh 16, 17]

Dvižni krili se do končnega položaja dvigneta v manj kot minuti

[Vir slike]

[Navedba vira slike na strani 15]

PREBUDITE SE!