»Vlakci«, ki se svetijo v temi

▪ V tihem večeru na brazilskem podeželju se izpod plasti odpadlega listja na gozdnih tleh prikaže »vlakec«. Z rdečima »žarometoma« si osvetljuje pot in 11 parov rumeno zelenih svetilk sveti ob straneh. To pravzaprav ni navaden vlak, temveč sedem centimetrov dolga ličinka žuželke iz družine Phengodidae, ki živi v Severni in Južni Ameriki. Samičke ostanejo na stopnji ličinke in spominjajo na razsvetljene železniške vagone, zato jih pogosto imenujejo železniški črvi. Ljudje na brazilskem podeželju jim pravijo vlakci.

Podnevi je temnorjavo ličinko težko opaziti, toda ponoči naznanja svojo navzočnost s čudovitim nizom lučk. Vir energije zanje je organska snov luciferin, ki s pomočjo encima luciferaze oksidira in pri tem proizvede hladno svetlobo, katere svetlobni spekter vsebuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo.

Rdeči žarometi svetijo skoraj vedno, rumeno zelena stranska razsvetljava pa ne. Glede na neko raziskavo naj bi prednje luči pomagale ličinki najti stonoge, njen najljubši plen, medtem ko se zdi, da stranske luči odganjajo plenilce, kot so mravlje, žabe in pajki. V svetlobi se očitno skriva sporočilo: »Sem neužitna. Pojdi stran!« Torej se ličinka ob strani svetlika, kadar zazna možnega plenilca. Sveti se tudi ob napadu na stonoge in kadar se ovije okrog svojih jajčec. V normalnih okoliščinah stranske lučke postopoma povsem zasvetijo in nato ugasnejo. Ta cikel, ki traja samo nekaj sekund, se ponovi, kolikorkrat je treba.

Da, celo med odpadlim listjem na gozdnih tleh se da najti izredno lepoto. Ta nam v spomin prikliče besede psalmista, ki je pel hvalo Stvarniku: »Zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.« (Psalm 104:24, SSP)

[Navedba vira slike na strani 26]

Robert F. Sisson / National Geographic Image Collection