Pisma bralcev

Kaj se je zgodilo z ljubeznijo? (marec 2006) Svet izkrivlja pomen ljubezni in Satan jo želi popolnoma uničiti. Informacije, kakršne so v tej reviji, nam pomagajo dejavno in nesebično izkazovati ljubezen. Hvala vam, ker ste izboljšali moje razumevanje tega, kako Jehova želi, da izražamo to močno čustvo.

Y. B., Združene države

Ko sta se prijateljici, s katerima sem si bila zelo blizu, preselili, da bi služili v tujejezični občini, sem se počutila osamljeno. Toda ravno ko mi je bilo najbolj hudo, sem prejela to revijo. Hvala vam za spodbudo: »Če želite biti ljubljeni, izkazujte ljubezen.« Od sedaj naprej se bom ‚razširila‘ in izkazovala prisrčno ljubezen. Tako bom lahko stkala nove prijateljske vezi. (2. Korinčanom 6:12, 13)

M. T., Japonska

Starost – kako ji uspešno kljubovati (februar 2006) Včasih imam občutek, da se z ostarelimi ravna, kakor da so peto kolo. Za svojega bolnega moža sedaj skrbim že enajst let. Občasno pa se vseeno počutim osamljeno. Članke v tem Prebudite se! sem kar nekajkrat prebrala in tudi večkrat poslušala posnetke na avdiokaseti. V tej reviji sem našla ravno to, kar sem potrebovala. Najlepša vam hvala!

S. T., Japonska

Umetni udje (februar 2006) Zelo sem vam hvaležna za članek o umetnih udih. Ko sem bila noseča štiri mesece, so nama z možem povedali, da se bo najin otrok rodil brez rok in nog, umetne noge pa mu bodo lahko namestili po prvem letu starosti. Revijo sem dobila ravno tisti mesec, ko je Daryl dopolnil eno leto. Sedaj se uči stati in hoditi. Z možem se že veseliva časa, ko bo »skakal kakor jelen«. (Izaija 35:6)

Y. A., Francija

Vredno je živeti (22. oktober 2001) Revijo Prebudite se!, 22. oktober 2001, prebiram znova in znova, še posebej takrat, ko sem malodušna. Te informacije so zame kakor zdravilo, ki mu nikdar ne preteče rok uporabnosti. Zapisani nasveti in rešitve za naše probleme resnično pomagajo. Prebudite se! me duhovno poživlja in navdaja z občutkom, da ste pozorni do posameznikov, kakršna sem jaz. Tako srečna in hvaležna sem, ker me vedno znova spomnite, da ‚je vredno živeti‘!

P. T., Madagaskar

Očetje romarji in puritanci – kdo so bili? (februar 2006) Bil sem osupel nad izkrivljanjem dejstev v tem članku. Obstaja zelo pomemben razlog, zakaj severnoameriški Indijanci ne praznujejo zahvalnega dne, vi pa ste dejstva kar zameglili.

Neimenovani, Združene države

Prebudite se! odgovarja: Prosimo, upoštevajte, da v tem članku nismo želeli podrobno razpravljati o zgodovini zahvalnega dne. Kar nekaj priročnikov, tudi Encyclopædia Britannica, poroča, da so jeseni leta 1621 očetje romarji tri dni praznovali skupaj z indijanskimi prijatelji. Dogodek je 11. decembra 1621 v pismu opisal Edward Winslow. Vendar so v naslednjih letih z zahvalnim dnem praznovali še marsikaj drugega, ne le žetev. Najbolj sramotno »zahvalo« je leta 1637 izrekel John Winthrop, guverner kolonije Massachusetts Bay, po pokolu stotin Indijancev Pequot. Zato lahko razumemo, zakaj nekatere bralce morda zahvalni dan žali.