ALI se ti zdi, da so omejitve, ki ti jih postavljajo doma, več kot preveč? Ali si se kdaj znašel v skušnjavi, da bi se odkradel iz hiše ali da bi se staršema zlagal o tem, kaj si v resnici počel? Če je tako, se morda počutiš podobno kakor neka najstnica, ki svoja starša opisuje kot pretirano zaščitniška in pravi: ‚Naj mi že pustita, da malo zadiham!‘

Hišna pravila, kot se jim včasih reče, postavijo tvoji starši ali skrbniki in obsegajo to, kaj moraš storiti in česa ne smeš delati. K njim lahko spadajo tudi zahteve glede domačih nalog, gospodinjskih del in ure, ko moraš priti domov, pa tudi omejitve pri uporabi telefona, televizije ali računalnika. Posegajo lahko na področja zunaj doma in se tičejo tudi tvojega vedenja v šoli in izbire prijateljev.

Mnogi mladi pogosto pridejo navzkriž s pravili, ki so jih postavili starši. Skoraj dve tretjini mladostnikov, intervjuvanih v neki študiji, sta dejali, da so jih starši disciplinirali, ker so prekršili hišno pravilo. Zaradi tega je kršenje pravil zdaleč najpogostejši razlog za kaznovanje.

Kljub temu večina mladih priznava, da so nekatera pravila potrebna, drugače bi bil popoln kaos. Toda če so hišna pravila res potrebna, zakaj so nekatera od njih tako zoprna? In če se ti zdi, da te pravila tvojih staršev dušijo, kaj lahko storiš, da bi ti bilo lažje?

»Kako naj staršema dopovem, da nisem več majhen otrok in da mi morata pustiti, da odrastem?« sprašuje najstnica Emily. Ali si se kdaj počutil tako? Podobno kot Emily morda tudi tebe pravila spravljajo v slabo voljo, ker imaš občutek, da s tabo ravnajo kot z nebogljenim otročičkom. Seveda tvoja starša verjetno vidita zadeve v drugi luči. Po vsej verjetnosti menita,  da so pravila nujno potrebna za tvojo zaščito in da te pripravijo na odgovornosti kasneje v življenju.

Tudi če imaš nekaj svobode, se ti morda zdi, da so pravila ostala precej nespremenjena, kljub temu da si ti zrasel. To je lahko še posebej boleče, če je videti, da starša nista tako stroga s tvojim bratom ali sestro. Marcy pravi: »Stara sem 17 let in moram biti doma že zgodaj. Če kar koli naredim narobe, nekaj časa ne smem ven. Toda ko je bil brat mojih let, ni imel ure, do katere bi moral priti domov, in nikoli ni bil kaznovan s tem, da ni smel ven.« Matthew pa se spominja svojih najstniških let in o svoji mlajši sestri in sestričnah pravi: »Punce bi jo odnesle, tudi če bi ‚morile‘!«

Razumljivo je, da hrepeniš po tem, da starša v tvojem življenju ne bi imela besede. Toda ali bi ti res bilo boljše brez njunih omejitev? Verjetno poznaš mlade tvojih let, ki lahko ostanejo zunaj, kolikor dolgo hočejo, lahko oblečejo, kar koli jim je všeč, in gredo s prijatelji, kadar koli in kamor koli se jim zdi. Morda so njihovi starši enostavno preveč zaposleni, da bi opazili, kaj njihovi otroci počnejo. Najsibo tako ali drugače se ta vzgojni pristop ni izkazal za uspešnega. (Pregovori 29:15) Pomanjkanje ljubezni, ki ga vidiš v svetu, večinoma izhaja iz tega, da je svet poln sebičnih ljudi, od katerih so mnogi odraščali v družini, v kateri ni bilo omejitev. (2. Timoteju 3:1–5)

Nekega dne boš morda drugače menil o družini, v kateri ni pravil. Razmisli o tem, kaj je pokazala študija, opravljena med mladimi ženskami, ki so odraščale v družini z malo pravili in s komaj kaj oziroma povsem brez starševskega nadzora. Ko sedaj razmišljajo o tem, nobena od njih ne šteje pomanjkanje discipliniranja za nekaj pozitivnega. Ne, v tem vidijo dokaz, da staršem ni bilo kaj dosti mar zanje oziroma da so bili nesposobni.

Namesto da zavidaš mladim, ki jim starši pustijo delati, kar hočejo, skušaj na postavljena pravila gledati kot na dokaz, da te imata oče in mama rada ter da jima ni vseeno zate. S postavljanjem razumnih omejitev posnemata Boga Jehova, ki svojemu ljudstvu pravi: »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.« (Psalm 32:8)

 Toda trenutno se ti vsa ta pravila morda zdijo več kot preveč. Če je tako, razmisli o nekaterih praktičnih predlogih, ki ti življenje doma lahko naredijo prijetnejše.

Bodisi da si želiš več svobode ali pa se želiš zaradi svobode, ki jo trenutno imaš, počutiti manj zagrenjenega, je dobro komuniciranje ključnega pomena. ‚Saj sem se skušal pogovoriti s staršema, pa ne gre!‘ morda rečejo nekateri. Če meniš tako, se vprašaj: ‚Ali bi se lahko izboljšal v komuniciranju?‘ Komuniciranje je pomembno orodje, ki ti lahko pomaga bodisi 1) dobiti, kar hočeš, bodisi 2) bolje razumeti, zakaj tega, kar hočeš, ne moreš dobiti. Če želiš prednosti, ki jih imajo odrasli, je povsem razumno, da se naučiš zrelo komunicirati.

Nauči se nadzorovati svoja čustva. Sveto pismo glede jeze pravi: »Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.« (Pregovori 29:11) To, da izraziš svoje nezadovoljstvo, je le delček dobrega komuniciranja. S pritoževanjem si utegneš samo prislužiti še eno lekcijo! Zato ne tarnaj, ne kujaj se in ne izgubi oblasti nad sabo kot kakšen otrok. Ko ti starša postavita omejitve, si morda močno želiš zaloputniti z vrati ali zacepetati z nogami, toda s takšnim vedenjem si boš verjetno nakopal še več pravil – ne pa dobil več svobode.

Skušaj razumeti gledišče svojih staršev. Mlada kristjanka Tracy iz enostarševske družine je ugotovila, da je to zelo koristno. Pravi: »Vprašam se: ‚Kaj skuša mama doseči s svojimi pravili?‘ Skuša mi pomagati, da bi postala boljši človek.« (Pregovori 3:1, 2) Če se boš tako vživel v starša, ti bo to pomagalo, ko jima boš skušal razložiti svoj pogled na zadevo. Vzemimo na primer, da omahujeta, ali naj ti dovolita na neko družabno srečanje ali ne. Namesto da se z njima prepiraš, ju lahko mogoče vprašaš: »Kaj pa, če bi z mano šel zrel in zaupanja vreden prijatelj?« Starša morda ne bosta vedno ustregla tvojim prošnjam, toda če razumeš njuno skrb, jima boš lažje predlagal kaj sprejemljivega.

Pridobi si zaupanje staršev. Pridobivanje zaupanja je podobno nalaganju denarja na bančni račun. Dvigneš lahko samo toliko, kolikor si prej vložil. Če dvigneš več, moraš plačati obresti, in če prevečkrat dvigneš več, kot imaš, ti lahko tudi zaprejo račun. Ko si želiš kakšen dodaten privilegij, je podobno, kot če želiš dvigniti denar. Samo če si s svojim vedenjem dokazal, da si odgovoren, ti bo privilegij odobren.

Imej stvarna pričakovanja. Starši so dolžni v razumnih mejah nadzorovati, kaj počneš. Zato Biblija govori o ‚zapovedi očeta‘ in o ‚nauku matere‘. (Pregovori 6:20) Kljub temu ni treba, da imaš občutek, da ti bodo hišna pravila uničila življenje. Ravno nasprotno, če se podrediš svojim staršem, ti Jehova obljublja, da se ti bo, dolgoročno gledano, »dobro godilo«. (Efežanom 6:1–3)