Ali bo znanost odpravila vse bolezni?

ALI bo sodobna znanost odpravila vse bolezni? Ali biblijske prerokbe iz Izaija in Razodetja usmerjajo pozornost na čas, ko bo človek sam odpravil vse bolezni? Glede na to, kaj vse dosega medicina, nekaterim ta zamisel ni prav nič neverjetna.

Vlade in zasebni donatorji zdaj sodelujejo z Združenimi narodi v do sedaj največji kampanji zoper bolezni. Z enim takšnim skupnim projektom se osredinjajo na imunizacijo otrok v državah v razvoju. Če bodo države dosegle svoje cilje, bo po besedah Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) »do leta 2015 več kot 70 milijonov otrok, ki živijo v najrevnejših državah, vsako leto prejelo življenje rešujoča cepiva proti naslednjim boleznim in njihovim povzročiteljem: tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, ošpicam, rdečkam, rumeni mrzlici, hemofilusu influence tip b, hepatitisu B, poliomielitisu, rotavirusu, pnevmokokom, meningokokom in japonskemu encefalitisu«. Uvajajo tudi ukrepe za zadovoljitev temeljnih zdravstvenih potreb, kot so dostop do pitne vode, boljša prehrana in pouk o higieni.

Vendar pa si znanstveniki prizadevajo, da bi ljudem priskrbeli več kot le osnovno zdravstveno oskrbo. Sodobna tehnika v medicini povzroča velike spremembe. Znanstveniki naj bi približno vsakih osem let podvojili medicinsko znanje. V nadaljevanju navajamo le nekatere najnovejše tehnične dosežke in cilje v boju zoper bolezni.

▪ Rentgensko slikanje Zdravniki in bolnišnice že več kot trideset let uporabljajo metodo slikanja, ki je poznana kot CT oziroma računalniška tomografija. CT-skenerji ustvarijo tridimenzionalne rentgenske slike notranjosti našega telesa. Te slike so v pomoč pri diagnosticiranju bolezni in pri preiskavah nepravilnosti v telesu.

Medicinski strokovnjaki so kljub nekaterim polemikam glede nevarnosti, ki so povezane z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju, optimistični o prihodnjih koristih te napredne tehnologije. Michael Vannier, profesor radiologije na Čikaški univerzitetni bolnišnici, pravi: »V samo zadnjih nekaj letih je napredek tako velik, da se ti v glavi kar zavrti.«

CT-skenerji so sedaj hitrejši, natančnejši in cenejši. Pomembna prednost najnovejših metod skeniranja je njihova hitrost. To še zlasti  drži pri skeniranju srca. Srce nenehno utripa, zato so bile mnoge rentgenske slike nejasne in jih je bilo težko točno oceniti. V reviji New Scientist je pojasnjeno, da se novi skenerji »okoli telesa zavrtijo v samo tretjini sekunde, kar je hitreje od enega utripa srca«, in zaradi tega so slike jasnejše.

Zdravniki lahko z najnovejšimi skenerji vidijo anatomske podrobnosti v telesu in tudi preučujejo biokemične dejavnosti določenih področij. Tako utegnejo odkriti rakavo obolenje v zgodnjih fazah.

▪ Robotska kirurgija Zelo izpopolnjeni roboti niso več znanstvena fantastika, vsaj kar se tiče medicine ne. Z roboti se opravi že na tisoče operacij. Kirurgi v nekaterih primerih uporabljajo napravo na daljinsko upravljanje in tako lahko operirajo z več robotskimi rokami. Te roke so opremljene s skalpeli, škarjami, kamerami, kavterji in drugimi kirurškimi instrumenti. S to tehnologijo so lahko pri zelo zapletenih operacijah neverjetno natančni. »Kirurgi, ki uporabljajo ta sistem, ugotavljajo, da pacienti izgubijo manj krvi in imajo manj bolečin, so v manjši nevarnosti, da pride do komplikacij, v bolnišnici so krajši čas in hitreje okrevajo kakor tisti, ki jih operirajo na konvencionalen način,« poroča revija Newsweek.

▪ Nanomedicina Nanomedicina je uporaba nanotehnologije v medicini. Nanotehnologija je veda, ki se ukvarja z vodenjem in ustvarjanjem mikroskopsko majhnih predmetov. Merska enota, ki jo uporabljajo v tej tehnologiji, se imenuje nanometer, kar je ena milijardinka metra. *

Da bi razumeli, kako majhna je ta merska enota, si poglejmo nekaj primerov. List strani, ki jo sedaj berete, je debel kakih 100.000 nanometrov, človeški las pa okoli 80.000. Rdeča krvnička v premeru meri približno 2500 nanometrov. Bakterija je dolga kakih 1000 nanometrov, virus pa okoli 100. Vaš DNK ima v premeru približno 2,5 nanometra.

Zagovorniki te tehnologije so prepričani, da bodo znanstveniki v bližnji prihodnosti lahko naredili drobcene naprave, s katerimi bo mogoče v človeškem telesu opravljati medicinske posege. Ti majhni roboti, pogosto imenovani nanostroji, bodo imeli vgrajene mikroskopske računalnike, programirane z zelo natančnimi navodili. Osupljivo je, da bodo ti sorazmerno zapleteni stroji narejeni iz komponent, nič večjih od 100 nanometrov. To je 25-krat manj, kot je premer rdeče krvničke!

Znanstveniki upajo, da bodo lahko te nanonaprave zaradi svoje majhnosti nekoč potovale skozi drobcene kapilare in v anemična tkiva prinašale kisik, odstranjevale strdke v žilah in lehe v možganskih celicah ter celo odkrivale in uničevale viruse, bakterije in druge infektivne agense. Nanostroje bi morda lahko uporabljali tudi za neposredno prenašanje zdravil v točno določene celice.

Znanstveniki napovedujejo, da se bo z nanomedicino odkrivanje raka drastično izboljšalo.  Zdravnik Samuel Wickline, profesor medicine, fizike in biomedicinskega inženiringa, je dejal: »Obstajajo izredne možnosti, da veliko prej kot sploh kdaj odkrijemo zelo majhna rakava obolenja, jih z zelo močnimi zdravili zdravimo na sami lokaciji tumorja in hkrati zmanjšamo kakršne koli škodljive stranske učinke.«

Čeprav se to morda sliši kot nekaj neresničnega, pa je nanomedicina zelo resnična v umu nekaterih znanstvenikov. Vodilni raziskovalci s tega področja pričakujejo, da bodo nanotehnologijo v naslednjih desetih letih uporabljali za popravljanje in spreminjanje molekularne strukture živih celic. Neki zagovornik trdi: »Nanomedicina bo odstranila skoraj vse običajne bolezni 20. stoletja, vse bolečine in trpljenje ter omogočila povečanje človekovih zmožnosti.« Že sedaj nekateri znanstveniki poročajo o odličnem uspehu nanomedicine pri laboratorijskih živalih.

▪ Genomika Preučevanje strukture genov je znano kot genomika. V vsaki celici človeškega telesa je mnogo sestavin, ki so nadvse pomembne za življenje. Del teh sestavin so geni. Vsak od nas ima kakih 35.000 genov, ki določajo barvo in strukturo las, barvo kože in oči, višino in druge značilnosti našega videza. Naši geni prav tako igrajo pomembno vlogo pri določanju kakovosti naših notranjih organov.

Kadar so geni poškodovani, lahko to vpliva na naše zdravje. Pravzaprav nekateri raziskovalci menijo, da vse bolezni izhajajo iz genetskih nepravilnosti. Nekatere okvarjene gene podedujemo od naših staršev. Drugi se poškodujejo, ker so izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.

Znanstveniki upajo, da bodo lahko kmalu identificirali gene, zaradi katerih smo dovzetni za bolezni. Tako bodo zdravniki lahko razumeli, zakaj so nekateri posamezniki dovzetnejši za rakava obolenja kakor drugi oziroma zakaj je pri nekaterih ljudeh neka vrsta raka agresivnejša kakor pri drugih. Genomika bo morda tudi odkrila, zakaj določeno zdravilo pri nekaterih pacientih učinkuje, medtem ko pri drugih ne.

Zaradi takih določnih genetskih informacij se utegne v medicini pojaviti nova veja, ki ji nekateri pravijo personalizirana medicina. Kako vam lahko ta koristi? Zamisel personalizirane medicine temelji na tem, da bi bilo zdravljenje mogoče prilagoditi vašemu edinstvenemu genetskemu profilu. Na primer, če bi preiskava vaših genov pokazala, da imate predispozicijo za določeno bolezen, bi zdravniki to bolezen lahko odkrili veliko prej, preden bi se sploh pojavili simptomi. Zagovorniki trdijo, da bi lahko v primerih, ko se bolezen še ni razvila, ustrezno zdravljenje, prehrana in spremembe v načinu življenja celo povsem preprečile nastanek bolezni.

Vaši geni lahko zdravnike opozorijo tudi na možnost, da se bo vaše telo slabo odzvalo na kakšno zdravilo. S to informacijo v mislih lahko predpišejo točno določeno zdravilo in odmerek, ki ga potrebujete. Časopis The Boston Globe poroča: »Učinek [personalizirane medicine] bo do leta 2020 verjetno veliko močnejši, kot si lahko danes sploh kdo predstavlja. Nova zdravila, posebej prirejena za vsakega posameznika, bodo narejena za diabetes, bolezni srca, Alzheimerjevo bolezen, shizofrenijo in mnoge druge bolezni, ki v naši družbi terjajo visok davek.«

Prej omenjeni postopki so le primer, kaj vse znanost obljublja za prihodnost. Medicinsko znanje še naprej raste hitreje kot kdaj prej. Vendar znanstveniki ne pričakujejo, da bodo kmalu povsem odstranili bolezni. Obstajajo številne ovire, ki so še vedno videti nepremagljive.

Navidez nepremagljive ovire

Ravnanje ljudi lahko upočasni napredek pri izkoreninjanju bolezni. Znanstveniki denimo menijo, da je zaradi škode, ki jo ljudje povzročajo na določenih ekosistemih, prišlo do novih nevarnih bolezni. V reviji Newsweek je bil objavljen intervju s predsednico organizacije Wildlife Trust, Mary Pearl, ki je razložila: »Od  sredine 1970-ih let se je pojavilo več kot 30 novih bolezni, med drugim aids, ebola, lymska borelioza in SARS. Za večino teh naj bi veljalo, da so z divjih živali prešle na ljudi.«

Poleg tega ljudje jedo manj svežega sadja in zelenjave, več pa sladkorjev, soli in nasičenih maščob. To je skupaj z manjšo telesno dejavnostjo in drugimi nezdravimi navadami vzrok za več srčnožilnih bolezni. Ljudje pokadijo vse več tobaka in zaradi tega ima milijone ljudi po svetu resne zdravstvene težave ali pa celo umrejo. Kakih 20 milijonov ljudi vsako leto umre ali pa utrpi hude telesne poškodbe v prometnih nesrečah. Številni drugi umrejo ali pa postanejo invalidi zaradi vojn in drugih oblik nasilja. Milijoni so slabega zdravja, ker zlorabljajo alkohol ali droge.

Dejstvo je, da nekatere bolezni, ne glede na njihov vzrok in celo kljub vsemu napredku medicinske tehnologije, še naprej povzročajo veliko trpljenja. Po besedah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ‚več kot 150 milijonov ljudi kdaj v življenju trpi zaradi depresije, okoli 25 milijonov zaradi shizofrenije in 38 milijonov zaradi epilepsije‘. Aids, bolezni, ki povzročajo diarejo, malarija, ošpice, pljučnica in tuberkuloza so bolezni, s katerimi se okuži milijone ljudi in zaradi katerih umre nešteto otrok in mladih.

Obstajajo pa še druge na videz nepremagljive ovire, ki onemogočajo izkoreninjenje bolezni. Dve veliki oviri sta revščina in slabe vladavine. V nedavnem poročilu je SZO navedla, da bi milijone ljudi, ki umrejo zaradi infekcijskih bolezni, lahko rešili, če bi vlade dale vse od sebe in če bi bilo na voljo več denarja.

Ali bomo te ovire lažje premagali z znanstvenim spoznanjem in izrednimi izboljšavami v medicini? Ali bomo kmalu doživeli svet brez bolezni? Res je, da prej opisani dejavniki ne dajejo jasnega odgovora. Biblija pa odgovarja na to vprašanje. Naslednji članek bo razpravljal o tem, kaj Biblija pravi o obetih za prihodnost, ko bolezni ne bo več.

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slike na strani 7]

Rentgensko slikanje

Jasnejše, natančnejše slike človeškega telesa lahko pomagajo odkriti bolezen v zgodnji fazi

[Viri slike]

© Philips

Siemens AG

Robotska kirurgija

Roboti, opremljeni s kirurškimi instrumenti, pomagajo zdravnikom, da so pri zelo zapletenih operacijah neverjetno natančni

[Vir slike]

© 2006 Intuitive Surgical, Inc.

Nanomedicina

Mikroskopske naprave, ki jih je naredil človek, lahko omogočijo zdravnikom, da bolezni zdravijo na celični ravni. Ta fotografija prikazuje umetnikovo zamisel nanostrojev, ki naj bi posnemali delovanje rdečih krvničk.

[Vir slike]

Umetnik: Vik Olliver (vik@diamondage.co.nz)/ Oblikovalec: Robert Freitas

Genomika

Znanstveniki upajo, da bodo lahko s preučevanjem strukture posameznikovih genov odkrili in zdravili bolezni, še preden se pacientu pojavijo simptomi

[Vir slike]

Kromosomi: © Phanie/ Photo Researchers, Inc.

[Okvir na straneh 8, 9]

Šest nepremaganih sovražnikov

Napredek medicinskega znanja in sorodnih tehnologij je tako velik, kot še nikoli prej. Kljub temu po svetu infekcijske bolezni še naprej pustošijo. Ubijalske bolezni, ki so navedene v nadaljevanju, ostajajo nepremagane.

Aids

S HIV-om je okuženih približno 60 milijonov ljudi in okoli 20 milijonov jih je umrlo zaradi aidsa. V letu 2005 se je na novo okužilo pet milijonov ljudi, več kot tri milijone pa jih je umrlo zaradi bolezni, ki so povezane z aidsom. Med žrtvami je bilo več kot 500.000 otrok. Velika večina ljudi, ki so okuženi z virusom HIV, si ne more privoščiti ustreznega zdravljenja.

Diareja

Vsako leto zabeležijo kake štiri milijarde primerov diareje, zato je opisana kot vodilni ubijalec med revnimi. Vzrok za diarejo so različne infekcijske bolezni, ki se lahko širijo z okuženo vodo ali hrano oziroma ker imajo ljudje slabo osebno higieno. Zaradi teh infekcij letno umre več kot dva milijona ljudi.

Malarija

Za malarijo letno zboli približno 300 milijonov ljudi. Vsako leto okoli milijon žrtev te bolezni tudi umre, mnogi med njimi so otroci. V Afriki zaradi malarije vsakih 30 sekund umre en otrok. Po besedah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) »znanost za malarijo še vedno nima čudežnega napoja in mnogi dvomijo, da bo kdaj obstajalo eno samo zdravilo, ki bo pozdravilo to bolezen«.

 Ošpice

V letu 2003 je zaradi ošpic umrlo več kot 500.000 ljudi. Ošpice so med otroki glavni vzrok smrti, saj so zelo nalezljive. Vsako leto se s to boleznijo okuži približno 30 milijonov ljudi. Ironično je, da je učinkovito in poceni cepivo proti ošpicam na voljo že zadnjih 40 let.

Pljučnica

SZO trdi, da za pljučnico umre več otrok kot za katero koli drugo infekcijsko boleznijo. Vsako leto zaradi nje umre približno dva milijona otrok, starih manj kot pet let. Večina žrtev je v Afriki in jugovzhodni Aziji. V mnogih delih sveta oboleli zaradi pomanjkanja zdravstvenih storitev ne morejo priti do zdravljenja, s katerim bi si lahko rešili življenje.

Tuberkuloza

V letu 2003 je zaradi tuberkuloze (TBC) umrlo več kot 1,700.000 ljudi. Zdravstvene strokovnjake zelo skrbi pojavnost bakterij, ki so odporne na zdravila proti TBC. Nekateri sevi so razvili odpornost na vsa glavna zdravila zoper TBC. Takšni sevi se pojavijo v telesu pacientov, ki so jih med zdravljenjem slabo nadzirali ali pa zdravljenja niso dokončali.

[Okvir/slika na strani 9]

Vse več alternativnih oblik zdravljenja

Zdravniki konvencionalne medicine po večini niso preveč naklonjeni številnim metodam zdravljenja. Te metode zdravljenja so splošno znane kot tradicionalna medicina in alternativna medicina. V državah v razvoju se večji del prebivalstva glede svojih zdravstvenih potreb zanaša na tradicionalno medicino. V revnejših predelih si mnogi ne morejo privoščiti konvencionalnega zdravljenja, medtem ko imajo drugi enostavno raje tradicionalne metode.

Alternativne oblike zdravljenja so priljubljene tudi v bogatih državah. Med najbolj priljubljenimi vrstami takšnega zdravljenja so akupunktura, kiropraktika, homeopatija, naturopatija in herbalna medicina. Nekatera od teh se znanstveno preučuje in izkazala so se koristna pri zdravljenju določenih bolezni. Učinkovitost nekaterih drugih metod pa ni ustrezno potrjena. Vse večja priljubljenost alternativne medicine je dvignila nekaj prahu glede varnosti. V mnogih državah takšne zdravstvene terapije niso urejene z zakoni. To ustvarja okolje, ugodno za škodljivo samozdravljenje, ponarejanje izdelkov in mazaštvo. Premalo podkovani prijatelji in sorodniki, kljub svojim dobrim namenom, pogosto postanejo samozvani svetovalci za vaše zdravje. Vse to povzroča slabe odzive in dodatna zdravstvena tveganja.

Alternativne oblike zdravljenja so v nekaterih državah zakonsko urejene in konvencionalna medicina jih vse bolj sprejema, izvajajo pa jih zdravniki. Kljub temu je videti, da ni nobenih trdnih dokazov, da bi lahko te metode sploh kdaj pripeljale do sveta brez bolezni.