Biblijsko gledišče

Ali je krščanstvu spodletelo?

PRIBLIŽNO tretjina zemeljske populacije se izpoveduje za kristjane. Vendar kaže, da je svet bolj politično razdeljen in nasilen kot kdaj prej. Ali to pomeni, da je vprašljivo krščanstvo, kakršnega je učil Jezus, ali pa je težava v tem, da mnogi ljudje napačno udejanjajo Kristusove nauke?

V tem članku bo pojasnjeno, kaj je Kristus dejansko učil in kakšen zgled je dal svojim sledilcem. Članek bo tudi obravnaval, kakšno je splošno stališče tako imenovanih kristjanov, ki je pravzaprav v nasprotju s pravim pomenom krščanstva.

Popačeno krščanstvo

Stoletja po Kristusovi smrti je popačena oblika krščanstva postala priljubljena religija v rimskem imperiju. Člani skupine tako imenovanih kristjanov niso bili nič več nezaželeni in izločeni iz družbe. Kmalu so se znašli v središču političnega in družbenega dogajanja v rimskem svetu. Cerkveni voditelji, kot je bil Avguštin, so se na to spremembo odzvali in začeli poučevati, da pričakovano Božje kraljestvo že vlada. Takšni voditelji so učili, da je njihov na novo pridobljeni politični in religiozni vpliv sredstvo, po katerem se bo na zemlji izpolnila Božja volja. S tem so povzdignili vlogo človeka pri urejanju zadev na zemlji.

Zaradi tega mnogi verjamejo, da je kristjan dolžan sodelovati v političnem življenju družbe. Večina je prepričana, da se to da storiti, če kristjan včasih podredi določene vidike svojega verovanja družbi, v kateri živi. Mnogi ljudje imajo na primer polna usta Kristusovih naukov o ljubezni in miru, a sočasno podpirajo krute vojne. Tudi cerkve  podobno spodbujajo svoje vernike, naj molijo za Božje kraljestvo, toda obenem podpirajo voditelje, ki ravnajo zatiralsko.

Tega popačenega krščanstva ni ustanovil Jezus, temveč človek, in po njem danes živi večina tako imenovanih kristjanov. Tej različici krščanstva je resnično spodletelo, kot je to razvidno iz splošno razširjenega nespoštovanja biblijskih načel v vsem tako imenovanem krščanstvu.

Kaj je Jezus dejansko učil?

Verjetno so nekateri presenečeni, ko izvedo, kaj je Jezus pravzaprav dejal. Rekel je, da njegovi sledilci »niso del sveta, kakor tudi [on ni] del sveta«. (Janez 17:15, 16) Zakaj bi Kristus spodbujal svoje učence, naj zavzamejo takšno stališče? Jezusov ljubljeni učenec, apostol Janez, je na to odgovoril, ko je napisal: »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega.« (1. Janezovo 5:19)

Potemtakem Kristusovi nauki ne usmerjajo ljudi k človeškim organizacijam, temveč k Božjemu nebeškemu kraljestvu kot sredstvu, ki bo tu na zemlji vzpostavilo pošten in pravičen svet. (Matej 6:10) Sam Jezus se ni niti malo želel vmešavati v družbene zadeve svojih dni. Ni sprejel nobenega političnega položaja. (Janez 6:15) Zavračal je tudi nasilje kot sredstvo za reševanje sporov. (Matej 26:50–53; Janez 18:36) Jezus za seboj ni pustil ustave ali civilnega zakonika. Ni se opredeljeval glede političnih vprašanj v svojih dneh. Ni denimo postal aktivist, ki bi se zavzemal za pravice sužnjev, niti se ni vmešaval v boj judovskega ljudstva zoper Rim.

Vendar to ne pomeni, da Jezusa ni skrbelo za ljudi in njihove težave. Veliko je učil o posameznikovi dolžnosti do bližnjega. Spodbujal je k vestnemu plačevanju davkov in poudarjal potrebo, da se človek podredi ljudem, ki so po zakonu na oblasti. (Matej 22:17–21) Učil je, kako naj se ljudje dejavno zanimamo za dobro tistih, ki potrebujejo pomoč. Poučeval je tudi, kako naj spoštujemo dostojanstvo drugih, se vživimo v njihova čustva, odpuščamo in smo usmiljeni. (Matej, poglavja 5–7) Dejstvo, da je osrednja tema Kristusovih naukov ljubezen do Boga in bližnjega, je dobro znano. (Marko 12:30, 31)

Pravo krščanstvo danes

Kako torej ravna pravi Kristusov sledilec? Tako kot je Jezus. Zvesto spoštuje zakone v državi, a obenem ostaja povsem nevtralen v političnih zadevah. (Janez 12:47, 48) Niti pod velikim pritiskom ne popušča v krščanskih načelih. (1. Petrovo 2:21–23) Vendar pa ne more biti zgolj brezbrižen opazovalec. Pravi kristjan se dejavno zanima za dobro tistih, ki so okrog njega, tako kot se je Jezus. (Marko 6:34) Za druge se tudi razdaja, ko jim pomaga razumeti Kristusove nauke in živeti po njih, tako da lahko ti živijo srečneje. (Janez 13:17)

Jehovove priče se torej danes trudijo posnemati Kristusa v odnosu do sveta okrog njih. So miroljubni in zakonu poslušni državljani, obenem pa niso del sveta. Tako kot Jezus tudi oni zavračajo sodelovanje v sedaj tako običajnem nasilju in političnih prepirih. Trdno upajo, da bo Božje kraljestvo rešilo težave, ki tarejo svet. Pravo krščanstvo človeka osrečuje in med njegovimi pripadniki je sožitje. (Janez 13:34, 35) Pravemu krščanstvu zagotovo ni spodletelo!

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali naj bi se kristjani vmešavali v politiko? (Janez 6:15)

▪ Ali je Kristus priporočal nasilje kot sredstvo za reševanje sporov? (Matej 26:50–53)

▪ Po čem se prepozna prave kristjane? (Janez 13:34, 35)

[Navedba vira slike na strani 18]

EL COMERCIO, Quito, Ecuador