Pogled v svet

▪ Na ulicah Ciudad de Mexica so v 15 mesecih našli zapuščenih 82 novorojenčkov, od teh je bilo 27 mrtvih. (EL UNIVERSAL, MEHIKA)

▪ Raziskovalci so v jamah v dveh kalifornijskih narodnih parkih odkrili 27 novih živalskih vrst. »To samo potrjuje, kako malo poznamo svet okrog nas,« pravi Joel Despain, raziskovalec jam pri National Park Service. (SMITHSONIAN, ZDA)

▪ Dvajsetim odstotkom svetovnega prebivalstva primanjkuje pitne vode. Štirideset odstotkov ljudi v svojem domu nima osnovne sanitarne napeljave. (MILENIO, MEHIKA)

▪ Divji lovci samo v narodnem parku Serengeti letno pobijejo od 20.000 do 30.000 živali. (THE DAILY NEWS, TANZANIJA)

▪ Raziskave v Barceloni so pokazale, da vsak tretji 16-letni dijak redno kadi kanabis. (LA VANGUARDIA, ŠPANIJA)

Bakterije v pisarni

Mikrobiologi z arizonske univerze so v številnih ameriških mestih pregledali pisarne, da bi ugotovili, koliko bakterij je v njih. Raziskava je pokazala, katerih »pet mest [v pisarni] je z bakterijami najbolj onesnaženih (po vrstnem redu): telefoni, površine miz, ročice na pitnikih, ročaji na vratih mikrovalovnih pečic in tipkovnice«, piše v časopisu Globe and Mail. Glede na poročilo je »povprečno na pisarniški mizi 100-krat več bakterij kot na kuhinjski in 400-krat več kot na straniščnem sedalu«.

»Kristjani le v besedah«

Filipince se omenja kot edini »krščanski« narod v Aziji. Vendar je škof Efraim Tendero iz Svèta evangeličanskih cerkva na Filipinih izjavil: »Večina med nami smo kristjani le v besedah, ne pa tudi v dejanjih.« Kot je pisalo v Manila Bulletinu, so delno krivi cerkveni voditelji, ki ljudi ne »pritegnejo k biblijskim naukom in jih ne spodbujajo k cenjenju Biblije«. Rečeno je, da se v nekaterih cerkvenih pridigah raje poudarja politiko kot Sveto pismo.

Boj za preživetje

»Poročila o pavijanih in hijenah, ki napadajo ljudi v izsušeni Somaliji, postajajo običajne,« piše v nairobijskem časopisu The East African. Po nekem spopadu za vodo je bilo več pavijanov mrtvih in nekaj živinorejcev ranjenih. Za tolpe opic pravijo, da se postavijo ob »pomembnih cestnih križiščih ali na mostovih«, zato da naskočijo tovornjake, ki prevažajo živež na tamkajšnje tržnice. »Nič nenavadnega ni videti živali, ki bežijo s šopi banan ali z [velikimi] lubenicami,« dodaja časopis.

Ladje vplivajo na vreme ob obali

Pomorski promet na zelo izkoriščenih vodnih poteh lahko vpliva na vreme ob obali, poroča nemški časopis Kölner Stadt-Anzeiger. Raziskovalci z Inštituta Maxa Plancka za meteorologijo v Hamburgu so analizirali nastajanje oblakov nad Rokavskim prelivom. Ugotovili so, da oblaki nad priobalnim ozemljem postajajo tanjši, medtem ko ti nad morjem, kjer je prometa več, postajajo gostejši. Pojav pripisujejo dimu, ki ga ladje izpuščajo v zrak. Menijo, da drobci saj delujejo kot jedra, ob katerih se vodni hlapi kondenzirajo. Tako nastane več vodnih kapljic kot sicer. »V zadnjih 50 letih,« piše v časopisu, »se je poraba goriva za ladje več kot štirikratno povečala.«