Življenje v senci spečega velikana

Ognjeniki so od nekdaj vir skrivnosti. Mirno lahko spijo več stoletij, potem pa se nenadoma prebudijo tako spektakularno kot tudi smrtonosno. Izbruh lahko v nekaj minutah opustoši pokrajino in uniči življenje.

NIHČE ne dvomi, da so ognjeniki nevarni. Samo v minulih treh stoletjih so vzeli na stotisoče življenj. Večina nas seveda živi na varni razdalji od teh spečih velikanov, vendar na milijone ljudi stanuje v bližini aktivnih vulkanov. Na primer, Quito, glavno mesto Ekvadorja, leži nedaleč stran od vulkana Pichincha, ki se vzpenja severozahodno od mesta. Vulkan Popocatepetl (po azteško »kadeča se gora«) je od Ciudada de Mexica oddaljen kakih 60 kilometrov. Velemesti Auckland na Novi Zelandiji in Neapelj v Italiji ležita na oziroma ob vznožju ognjenikov. Torej vse skupaj na milijone ljudi živi z nevarnostjo, da bodo zemeljske sile pod njimi silno zabobnele in prebudile spečega velikana.

Nevaren velikan

Neapeljčani živijo z Vezuvom že kakih 3000 let. Ta gora je od njihovega mesta oddaljena le 11 kilometrov. Vezuv se je dejansko dvignil kot vulkanski stožec sredi kraterja starodavne gore Monte Somma in del njenega obrobja še vedno vidimo severno od Vezuva. Uvrščajo ga med najnevarnejše ognjenike na zemlji. Ker je njegovo vznožje pod morsko gladino, je veliko večji, kot je videti.

Vezuv ima za sabo dolgo zgodovino izbruhov. Od slovitega izbruha leta 79 n. št., ko je uničil Pompeje in Herkulaneum, je oživel že več kot 50-krat. Med uničevalnim bruhanjem leta 1631 je umrlo okoli 4000 ljudi. Takrat se je pričela uporabljati beseda »lava«. Izhaja iz latinske besede labi, ki pomeni »drseti«, in je ustrezen opis za lavine tokove, ki so tekli po strmih pobočjih Vezuva.

Skozi stoletja je Vezuv ves čas brbotal. Izbruhnil je med drugo svetovno vojno, leta 1944, in zavezniško vojsko pozdravil z oblaki pepela. Bližnji mesti Massa in San Sebastiano sta bili prekriti s pepelom, prav tako pa tudi znamenita gorska vzpenjača, ki je postala  priljubljena z italijansko ponarodelo pesmijo »Funiculì, funiculà«.

Danes Neapeljčani živijo svoje življenje, vsaj tako se zdi,  ne da bi se zavedali nevarnosti, ki je tako blizu njih. Turisti občudujejo zgodovinske in arhitekturne znamenitosti. V trgovinah in kavarnah se tre ljudi, vode Neapeljskega zaliva pa so polne belih jader. Tudi sam Vezuv je še naprej priljubljena znamenitost in nanj gledajo bolj kot na prijetnega družabnika kakor pa na nevarnega spečega velikana.

Auckland – mesto ognjenikov

Po pristaniškem mestu Auckland na Novi Zelandiji so razsejani vulkanski stožci. Več kot milijon tamkajšnjih prebivalcev živi med 48 majhnimi ognjeniki. Starodavni vulkanski dolini sta postali naravni pristanišči, medtem ko so otoki ostanki vulkanskega delovanja. Najopaznejši otok je 600 let star Rangitoto, ki se iz vode dviga z enakim simetričnim obrisom kakor Vezuv. Ko se je otok rodil, je bližnjo maorsko vas prekril pepel.

Aucklandčani so se naučili živeti s svojimi ognjeniki. Vulkanski stožec Maungakiekie, ki stoji sredi Aucklanda, je danes javni park in  ovčja farma. Nekateri ognjeniki so jezera, parki ali športna igrišča. Enega uporabljajo kot pokopališče. Veliko prebivalcev se je odločilo živeti na pobočjih ognjenikov zaradi panoramskega razgleda.

Ko so se ljudje pričeli priseljevati na območje Aucklanda, najprej Maori in pred 180 leti Evropejci, verjetno niso veliko razmišljali o vulkanski preteklosti kraja. Zemlja je bila na razpolago in blizu morja – povrhu tega pa je bila rodovitna. To zadnje velja tudi za vulkanske prsti drugod po svetu. Na primer v Indoneziji ležijo nekatera najboljša področja za pridelavo riža v senci aktivnih vulkanov. Prst najboljših kmetijsko-pridelovalnih območij na zahodu Združenih držav je večinoma vulkanskega izvora. Iz zemlje, pokopane pod lavo, lahko v ugodnih razmerah rastline vzklijejo manj kot eno leto po izbruhu.

Sistemi za zgodnje opozarjanje

Mnogi bi vprašali: ‚Ali ni nevarno živeti blizu ognjenika?‘ Odgovor se seveda glasi da. Toda znanstveniki lahko pozorno spremljajo potresno in vulkansko dejavnost. Na primer, Ameriški geološki zavod je pozoren na aktivne ognjenike po svetu – med drugim tudi na tiste v Neaplju in Aucklandu, kjer imajo pripravljene načrte za ukrepanje ob izbruhu vulkana. S 24-urnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi GPS in seizmometrskimi mrežami lahko znanstveniki zaznajo premike magme in druge podzemne premike.

Vezuv je pod nenehnim opazovanjem. Ker je previdnost mati modrosti, so italijanske oblasti pripravile načrte ukrepanja v izrednih razmerah, če bi prišlo do izbruha s takšno magnitudo, kot je bila leta 1631. Strokovnjaki trdijo, da je prebivalce ogroženega območja možno posvariti in evakuirati, še preden ognjenik izbruhne.

Auckland leži na območju, na katerem obstaja možnost, ne samo da izbruhne že obstoječi vulkan, ampak da se pojavi povsem nov vulkan. Strokovnjaki pravijo, da bi do slednjega prišlo šele po obdobju potresov, ki bi trajalo od več dni do več tednov. Ob takšnih vnaprejšnjih opozorilnih znakih naj bi ljudje  imeli dovolj časa, da si poiščejo varno zavetje.

Vedno pozorni na nevarnost

Čeprav je spremljanje vulkanov zelo pomembna naloga, pa to nič ne koristi, če ljudje opozoril ne upoštevajo. Leta 1985 so bile oblasti v Armeru v Kolumbiji opozorjene na bližajoč se izbruh Nevada del Ruiza. Medtem ko je kakih 50 kilometrov oddaljena gora bobnela in jasno opozarjala, so prebivalcem mesta naročili samo, naj ostanejo mirni. V blatnih tokovih, ki so obdali mesto, je umrlo več kot 21.000 ljudi.

Čeprav takšne katastrofe niso prav pogoste, se zatišja med izbruhi porablja za nadaljnje raziskave in priprave. Zatorej lahko neprestano spremljanje ognjenikov, ustrezne priprave na izbruh in izobraževanje javnosti zmanjšajo tveganja, katerim so izpostavljeni tisti, ki živijo v senci spečega velikana.

[Okvir/slika na strani 16]

BODITE PRIPRAVLJENI!

Ali ste pripravljeni na naravno nesrečo? Seznanite se s tem, katere nesreče se lahko zgodijo na vašem območju. Vnaprej načrtujte, kje se boste srečali z družinskimi člani, če boste med nesrečo ločeni, in koga boste obvestili o tem, kje ste. Pri roki imejte nujne potrebščine, med katerimi morajo biti hrana in voda, komplet prve pomoči, oblačila, radijski sprejemniki, vodotesne baterijske svetilke in rezervni baterijski vložki. Pripravite toliko, da boste lahko brez pomoči preživeli več dni.

[Slika na strani 15]

Obiskovalci hodijo blizu glavnega Vezuvovega kraterja

[Vir slike]

©Danilo Donadoni/Marka/age fotostock

[Slika na strani 15]

Neapelj z Vezuvom v ozadju

[Vir slike]

© Tom Pfeiffer

[Slika na strani 15]

Umetniški prikaz velikega izbruha iz leta 79 n. št., ko so bili uničeni Pompeji in Herkulaneum

[Vir slike]

© North Wind Picture Archives

[Slika na strani 16]

Rangitoto, eden številnih aucklandskih vulkanskih otokov

[Sliki na straneh 16 17]

Zgoraj in desno: Popocatepetl, Mehika

[Vir slike]

AFP/Getty Images

Jorge Silva/AFP/Getty Images

[Navedba vira slike na strani 14]

USGS, Cascades Volcano Observatory