Kako se spoprijeti s preglavicami v prometu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

NAROČENI ste za pregled pri zdravniku, zato se več kot dovolj zgodaj, tako vsaj mislite, odpravite od doma. Toda niste računali na to, da boste naleteli na prometni zastoj. Medtem ko minute tečejo in se vaš avto po polžje premika naprej, postajate bolj in bolj zaskrbljeni. Nazadnje uspete priti v zdravniško ordinacijo, vendar s polurno zamudo.

Ena največjih nevšečnosti življenja v mestu je promet, še posebej zelo gost promet, ki maši ulice in zastruplja zrak. Na žalost nič ne kaže, da bo ta nadloga, ki vsak dan tare na milijone mestnih prebivalcev, kaj popustila.

Teksaški inštitut za transport je glede stanja v Združenih državah poročal: »Promet postaja zgoščen povsod, in sicer v [urbanih] območjih vseh velikosti.« V poročilu so še dodali, da se oblasti preprosto niso zmožne domisliti rešitev, primernih za spoprijemanje z vedno večjimi zahtevami mestnih voznikov. Razmere so podobne povsod po svetu. Na Kitajskem je nedavno več tisoč voznikov obtičalo v 100 kilometrov dolgem prometnem zastoju. Policija je potrebovala več dni, da je sprostila promet. V Ciudadu de Mexicu utegne voznik za 20 kilometrov poti skozi mestno središče porabiti dobre štiri ure, kar je več, kot bi potreboval povprečen pešec, da bi to razdaljo prehodil.

Vzroka, zakaj se mestne ceste mašijo, ni težko najti. Mesta se nezadržno širijo in približno polovica svetovnega prebivalstva danes živi v urbanih območjih. Ko mesta rastejo, raste tudi število vozil. Neki pisec je glede tega dejal: »Vse preveč ljudi ima vse preveč avtomobilov in hočejo jih voziti po istem utesnjenem prostoru.«

Zakaj je težave s prometom težko rešiti

Človeštvo je odvisno od motornih vozil in to pomeni, da se morajo mesta spoprijemati z vse večjim številom vozil. Los Angeles s približno štirimi milijoni prebivalcev ima danes več avtomobilov kot ljudi! Druga mesta morda še niso prišla tako daleč, toda le redka so se zmožna spoprijeti z vedno večjo poplavo vozil. »Mesta niso bila zasnovana za avtomobil,« pravi Carlos Guzmán, predsednik madridske urbanistične komisije. Najbolj trpijo staroveška mesta z ozkimi ulicami, toda celo v sodobnih metropolah se na širokih cestah hitro pojavijo zastoji, še posebej v jutranjih in večernih prometnih konicah. »Promet v velikih mestih je dandanes večino dneva zgoščen in to postaja vse hujše,« opaža dr. Jean-Paul Rodrigue v svojem poročilu »Urban Transport Problems« (Težave s transportom v mestih).

Ker se avtomobili prodajajo veliko hitreje, kot lahko vlade gradijo avtoceste, je hitro naraščanje števila vozil prevelik zalogaj tudi za najboljše cestno omrežje. »Dolgoročno gledano, gradnja novih cest ali razširjanje obstoječih nikakor ne zmanjša gostote prometa ob konicah,« je pojasnjeno v knjigi Stuck in Traffic—Coping With Peak-Hour Traffic Congestion (Obtičati v prometu – spoprijemanje z gostim prometom ob konicah).

 H gostemu prometu prispeva tudi pomanjkanje parkirišč. Večje število avtomobilov utegne ob kateri koli uri krožiti po mestnih ulicah zgolj zato, da bi našli prostor za parkiranje. Onesnaženost zraka zaradi prometa – večinoma v mestih – po ocenah povzroči smrt kakih 400.000 ljudi letno. V Milanu je zrak glede na neko poročilo tako hudo onesnažen, da je vdihavati zrak na mestnih ulicah en dan enako kot pokaditi 15 cigaret.

Stroške gostega prometa je treba meriti tudi po tem, koliko ur vozniki zapravijo v prometu in kolikšen stres jim to povzroča. Težko je ugotoviti, kolikšen je čustveni davek, toda v neki študiji, opravljeni v Združenih državah, so izračunali, da finančni stroški prometnih zastojev v 75 največjih ameriških mestih znašajo približno 70 milijard dolarjev letno. Ali je te razmere možno kako omiliti?

Nekaj rešitev za razbremenitev prometa

Različna mesta že posegajo po drastičnih ukrepih. Singapur, ki ima eno največjih koncentracij vozil na svetu, nadzoruje, koliko avtomobilov smejo potrošniki kupiti. Zgodovinska mesta, med drugim tudi številna italijanska mesta, so čez večji del dneva zaprla mestna središča za avtomobilski promet.

Druga mesta so kot rešitev ponudila »prometno pristojbino«, ki jo morajo vozniki plačati, če želijo z avtomobilom v mestno središče. S to uredbo je London uspel zmanjšati prometne zamude za 30 odstotkov in videti je, da ga želijo posnemati tudi druga mesta. V nekaterih mestih, na primer v Ciudadu de Mexicu, dovolijo avtomobilom dostop v mestno središče samo ob določenih dneh, odvisno od registrske številke vozila.

Mestne oblasti so prav tako vložile ogromno denarja v posodabljanje sistemov javnega prevoza, izboljševanje avtocest in gradnjo obvoznic. Uporabljajo računalniške sisteme, ki nadzorujejo semaforje in opozorijo policijo, da čimprej sprosti zastoje, nastale zaradi nesreč. K bolj tekočemu prometu pripomorejo tudi posebni vozni pasovi za avtobuse in pasovi, na katerih se smer prometa lahko spremeni glede na potrebe. Toda uspeh je še vedno precej odvisen od sodelovanja prebivalcev.

Kaj lahko naredite vi osebno?

Jezus Kristus je dejal, da bi morali ‚vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storiti tudi vi njim‘. (Matej 7:12) Ta modri nasvet bi lahko pomagal omiliti nekatere najhujše težave s prometom. Če po drugi strani vsak razmišlja samo o tem, da bi bilo njemu kar najbolj ugodno, lahko spodletijo tudi najboljši načrti. Sledi nekaj predlogov, ki vam lahko pomagajo, da se boste učinkoviteje spoprijeli s prometno gnečo v vašem mestu.

Za kratke razdalje je morda najboljše, da se na pot odpravite peš ali s kolesom. V mnogih primerih je katera koli od teh dveh možnosti hitrejša, enostavnejša in bolj zdrava. Za daljše razdalje je morda idealna izbira javni prevoz. Mnoga mesta skušajo izboljšati avtobusne, metrojske in železniške storitve, da bi prepričala ljudi, naj svoje avtomobile pustijo doma. Uporabljanje teh storitev utegne poleg tega privarčevati denar. Tudi če se morate del poti sami peljati, bi javni prevoz morda lahko uporabili, da bi prišli v mestno središče.

Če je vožnja z avtomobilom edina možnost, razmislite o tem, da bi se vas skupaj peljalo več. To je ena najučinkovitejših metod za zmanjšanje prometa ob konicah. V Združenih državah 88 odstotkov vseh dnevnih migrantov uporablja avtomobile in od teh jih okoli dve tretjini potujeta  sami. Če bi uspeli pregovoriti znaten odstotek ljudi, da bi se vozili skupaj v službo, »bi to lahko imelo osupljiv učinek na stopnjo zamujanja in gostote prometa v času konic,« je pisalo v knjigi Stuck in Traffic—Coping With Peak-Hour Traffic Congestion. Poleg tega imajo marsikje posebne vozne pasove za avtomobile, v katerih se poleg voznika pelje vsaj še ena oseba. Po takšnih pasovih se vozniki, ki so v avtomobilu sami, ne smejo voziti.

Če lahko nekoliko odločate o tem, ob kateri uri greste na pot, se skušajte ogniti prometnih konic. Tako boste na boljšem vi in tudi drugi vozniki. Če boste pravilno parkirali, vaše vozilo ne bo oviralo prometa. Seveda tudi najboljši načrti niso zagotovilo, da ne boste obtičali v prometnem zamašku. V takih trenutkih je lahko pravilno stališče velika pomoč pri lajšanju napetosti. (Glej spremni okvir.)

Če živite v velikem mestu, je jasno, da boste morali živeti s prometno gnečo. Kljub temu se s preglavicami v prometu lahko spoprimete tako, da osebno ravnate odgovorno ter ste z drugimi vozniki vljudni in potrpežljivi.

[Okvir/slika na strani 23]

Kako ostati mirni v prometnem kaosu

Jaime, madridski taksist, že več kot 30 let prenaša gnečo v prometu. Povedal nam je, kaj mu pomaga, da ohrani mirno kri v napetih situacijah:

▪ S sabo vzamem kaj za branje. Če se promet niti malo ne premakne, se potem ne vznemirjam tako zelo.

▪ Če se promet po polžje premika, po avtoradiu poslušam novice ali pa avdioposnetke biblijskih knjig. Tako lahko razmišljam o čem drugem kot o prometu.

▪ Imam pravilo, da nikoli ne trobim, saj to zgolj vznemiri druge in ničesar ne doseže. Z drugimi vozniki sem vljuden, s čimer se sam ognem stresu in drugim pomagam storiti enako.

▪ Ko naletim na agresivne voznike, skušam biti miren in se jim ognem. Potrpežljivost je nepogrešljiva.

▪ Čeprav skušam najti druge poti, svojim strankam povem, da bodo včasih zaradi gostega prometa imele zamudo. Mestna vožnja in točnost ne gresta vedno z roko v roki.