Cvetni prah – nujen za življenje

KO ZADIŠI po pomladi, čebele zaživijo in zrak se napolni s cvetnim prahom. Ljudem, ki jih muči alergija, se zdi cvetni prah bolj prekletstvo kot blagoslov. Toda preden odpišemo cvetni prah zgolj kot sitnost narave, bi morali upoštevati, kakšno vlogo ima ta edinstveni prah. Morda bomo presenečeni, kako zelo je naše življenje odvisno od njega.

Kaj točno je cvetni prah oziroma pelod? V The World Book Encyclopedii je pojasnjeno: »Pelod sestavljajo drobna zrna, ki nastajajo v moških organih kritosemenk in igličastolistnih golosemenk.« Preprosto povedano, rastline proizvajajo pelod zaradi razmnoževanja. Pri ljudeh mora, kot vemo, moška semenčica oploditi žensko jajčece, da bi se pričel razvijati otrok. Podobno je  za oploditev in nastanek plodu pri nekaterih rastlinah potrebno, da ženski razmnoževalni organ v cvetu (pestič) dobi pelod od moškega razmnoževalnega organa (prašnika). *

Pelodna zrna so tako drobna, da jih s prostim očesom komaj vidimo, pod mikroskopom pa so dobro vidna. Dejansko lahko vidimo, da sta pri vsaki vrsti velikost in oblika zrn edinstveni. Cvetni prah je odporen na razkrajanje, zato je omembe vredno, da znanstveniki pogosto preučujejo edinstven »prstni odtis« pelodnih zrn, odkritih v zemlji. S tem lahko ugotovijo, katere rastline so ljudje gojili pred stoletji. Pomembno je, da cvetovi zaradi svojstvenih lastnosti posamezne vrste peloda lahko prepoznajo pelod svoje vrste.

Kako cvetni prah potuje

Številne rastline so glede prenašanja svojega peloda odvisne od zraka. Ko veter zatrese mačice ali storže, se pelod sprosti in veter ga odnese. Poleg tega pri nekaterih vodnih rastlinah pelod prenaša voda. Opraševanje z vetrom je bolj ali manj nezanesljivo, zato drevesa in druge rastline, ki so odvisne od te metode opraševanja, proizvajajo gromozanske količine peloda. * Ljudem, ki trpijo za senenim nahodom, to obilje cvetnega prahu prinaša veliko tegob.

 Kljub temu, da je veter uspešen pomočnik pri opraševanju številnih vrst dreves in trav, pa kritosemenke, ki ne rastejo tako zelo strnjeno skupaj, potrebujejo učinkovitejši sistem. Kako njihov pelod pride na rastline iste vrste, ki rastejo kilometre stran? S pomočjo zelo učinkovite dostavne službe, v kateri delajo netopirji, ptice in žuželke! Seveda pa peloda z enega cveta na drug cvet ne prenašajo brez dobička.

Cvetovi ponujajo tem opraševalcem nektar oziroma medičino – okusen izdelek, ki ga ti le stežka zavrnejo. Medtem ko obiskovalec srka medičino, se zraven vedno dodobra zapraši s pelodom. Ko gre medičino srknit na drug cvet, pelod prenese nanj.

Daleč največ oprašitev opravijo žuželke, in to še posebej v deželah z zmerno toplim podnebjem. Medtem ko se hranijo z nektarjem in pelodom, vsak dan obiščejo nešteto cvetov. * »Verjetno najpomembnejši prispevek žuželk k zdravju in blaginji ljudi,« pojasnjuje profesorica May Berenbaum, »je tisti, za katerega jim izrekamo le malo priznanja: to je opraševanje.« Sadno drevje ima navadno takšne cvetove, da potrebuje medsebojno oprašitev za dobro letino. Zato lahko vidite, kako pomembno je za našo blaginjo prenašanje peloda.

Kako zmamijo delavce k sebi

Cvetovi morajo potencialne opraševalce privabiti in tudi nahraniti. Kako naredijo to? Opraševalcem morda ponudijo topel prostor za počitek na soncu. Poleg tega svoje blago oglašujejo, kar ponavadi storijo s svojim prijetnim videzom in vonjem. Mnogi cvetovi imajo tudi nekaj koristnih kažipotov v obliki barvnih pik ali črt. Na takšen način so obiskovalci seznanjeni, kje lahko najdejo medičino.

Oglasi se zelo razlikujejo od cveta do cveta. Nekateri cvetovi izločajo vonj po gnilobi, da pritegnejo muhe. Drugi se zatekajo k prevari, da bi si zagotovili uspešno oprašitev. Na primer čebeljelika mačja ušesa iz družine orhidej imajo cvetove navidez podobne čebelam, in to te žuželke zavede tako, da jih med iskanjem partnerja obiščejo. Določene rastline ujamejo žuželke v svoj cvet in jih spustijo šele po opravljeni oprašitvi. »V kraljestvu rastlin ni botanični inženiring v ničemer bolj prefinjen, precizen ali domiseln kot v življenjsko pomembni skrbi za oprašitev cvetov,« piše botanik Malcolm Wilkins.

Če Stvarnik ne bi poskrbel za opraševanje rastlin tako, da jih je naredil privlačne za opraševalce, se na milijone rastlin ne bi razmnoževalo. Jezus je rezultat te izjemne dejavnosti komentiral takole: »Naj vam bodo v pouk lilije na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda pravim vam, da niti Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor ena od njih.« (Matej 6:25, 28, 29)

Po zaslugi opraševanja rastline rastejo in proizvajajo hrano, od katere smo odvisni. Res je, da cvetni prah nekaterim od nas morda povzroča nevšečnosti, toda vsi bi morali biti hvaležni za pridne opraševalce, ki raznašajo ta življenjsko pomembni prah. Dobra letina je v velikem obsegu odvisna od tega čudovitega naravnega procesa, ki priča o osupljivem delu našega Stvarnika.

[Podčrtne opombe]

[Okvir/slike na straneh 16, 17]

Opraševalci

MUHE IN HROŠČI

Te živali spadajo med neopevane junake opraševanja. Če imate radi čokolado, se lahko zahvalite drobceni muhi, ki oprašuje cvetove kakavovca in s tem opravlja pomembno delo.

NETOPIRJI IN VREČARJI

Nekaj najmogočnejših dreves na svetu, na primer kapokovec in baobab, potrebuje netopirje, da jih oprašijo. Nekatere leteče lisice iz družine netopirjev ne srkajo samo njihovega nektarja, ampak se hranijo tudi s sadeži in potem razširjajo semena, s čimer jim delajo dvojno uslugo. V Avstraliji majhni vrečarji obiskujejo cvetove, da bi se posladkali z medičino. Pri tem prenašajo s cveta na cvet pelod, ki se je prijel njihovega kožuščka.

METULJI

Te privlačne žuželke se večinoma hranijo z nektarjem, medtem ko letajo s cveta na cvet, pa poberejo pelod. Nekatere lepe orhideje oprašujejo izključno nočni metulji.

MEDOSESI IN KOLIBRIJI

Te ptice pisanih barv neprenehno prhutajo s cveta na cvet in srkajo nektar. Pelod se prime njihovih čelnih in prsnih peres.

ČEBELE IN OSE

Pelod se dlakavih čebeljih teles prime tako enostavno, kot se prah prime naočnikov, zaradi česar so čebele idealne opraševalke. Samo en čmrlj lahko nese neverjetnih 15.000 pelodnih zrn. Na Novi Zelandiji po zaslugi čmrljev, ki so jih v 19. stoletju pripeljali iz Anglije, danes uspevajo polja detelje, ki je nadvse pomembna paša za tamkajšnjo živino in drobnico.

Medonosna čebela je najpomembnejša opraševalka na svetu. Navadno se pase samo na eni vrsti cvetov, ki jih je v okolici panja v obilju. Entomolog (strokovnjak za žuželke) Christopher O’Toole je izračunal, da je »celo 30 odstotkov vse človekove hrane neposredno ali posredno odvisnih od opraševanja s čebelami«. Čebele so potrebne za opraševanje takšnih kmetijskih rastlin, kot so mandljevec, jablana, sliva, češnja in kivi. Kmetovalci plačujejo čebelarjem za storitve, ki jih opravi posamezna čebelja družina.

[Slika na strani 18]

Čebeljelika mačja ušesa