Biblijsko gledišče

Kaj pomeni biti kristjan?

»V MOJI deželi je kristjan tisti, ki gre enkrat na teden v cerkev,« pravi Kingsley iz neke afriške države. Raad z Bližnjega vzhoda pojasni: »V našem okolju kristjani veljajo za skupino, ki se ravna po zahodnjaških običajih in tradiciji, kar se tiče oblačenja, praznikov in odnosa do žensk.«

Toda ali to, da je kdo kristjan, preprosto pomeni, da je enkrat na teden navzoč pri cerkvenem bogoslužju oziroma se ravna po določenih družbenih običajih in tradiciji? Ali ni bolj logično, da se beseda »kristjan« nanaša na način življenja, ki odseva stališče, vrednote in vedenje, o katerih je govoril Kristus in to pokazal tudi s svojim zgledom? * Kakšno je bilo krščanstvo na samem začetku?

Zgodnje krščanstvo – način življenja

Jezus je svojim sledilcem rekel: »Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (Janez 15:14) Jezusovi nauki so vplivali na vsa področja v življenju njegovih učencev, zato so ti o svoji novi veri sprva govorili kot o »Poti«. (Apostolska dela 9:2) Kmalu zatem so jih »po Božji previdnosti [. . .] poimenovali kristjani«. (Apostolska dela 11:26) To novo ime je pomenilo, da so verjeli, da je bil Jezus Božji Sin, ki je človeštvu posredoval voljo svojega nebeškega Očeta. Zaradi svoje vere so živeli drugače kakor svet okrog njih.

Kristusovi sledilci so nauke svojega Učitelja vzeli resno, zato so živeli po tem, kar uči Biblija. To je pomenilo, da so se ogibali ‚nečistovanja, nečistosti, razpuščenega vedenja, malikovanja, ukvarjanja s spiritizmom, sovraštva,  sporov, ljubosumnosti, izbruhov jeze, prepirov, [. . .] popivanja, divjih zabav in podobnega‘. (Galačanom 5:19–21; Efežanom 4:17–24) Apostol Pavel je kristjane v Korintu spomnil, da so nekateri izmed njih nekoč bili taki, potem pa je dodal: »Toda bili ste umiti, bili ste posvečeni, bili ste razglašeni za pravične v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (1. Korinčanom 6:9–11)

Pisec E. W. Barnes je v svoji knjigi The Rise of Christianity napisal: »Krščansko gibanje je v zgodnjih veljavnih dokumentih predstavljeno kot nadvse moralno in poslušno zakonom. Njegovi člani so želeli biti dobri državljani in vdani podložniki. Ogibali so se poganskih pregreh in razvad. V zasebnem življenju so skušali biti miroljubni sosedje in zaupanja vredni prijatelji. Poučeni so bili, naj bodo skromni, marljivi in naj živijo pošteno. Če so se res ravnali po svojih [krščanskih] načelih, so lahko sredi prevladujoče pokvarjenosti in razuzdanosti ostali pošteni in resnicoljubni. Njihova merila glede spolnosti so bila visoka: spoštovali so zakonsko zvezo ter ohranjali čistost v družinskem življenju.« Takšni so bili kristjani na samem začetku.

Nadaljnja značilnost zgodnjih kristjanov je bilo njihovo goreče oznanjevanje. Kristus je svojim sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Matej 28:19, 20) Jean Bernardi, profesor na pariški univerzi Sorbona, je o kristjanih napisal: »Šli naj bi kamor koli in se pogovarjali s komer koli. Na glavnih poteh in v mestih, na javnih trgih in po domovih. Zaželeni ali nezaželeni. Z revnimi in bogatimi, ki so si naprtili breme imetja. [. . .] Potovati so morali po cestah in pluti z ladjami ter se odpraviti do skrajnega konca zemlje.«

Pravo krščanstvo danes

Za današnje prave kristjane bi moralo biti značilno, da živijo drugače od drugih, enako kakor je to veljalo za kristjane v prvem stoletju. Skladno s tem se Jehovove priče skušajo ravnati izrecno po smernicah, ki so jih zastavili zgodnji kristjani. Njihovo prizadevanje, da bi živeli po biblijskih naukih, ne uide očem drugih ljudi.

Denimo New Catholic Encyclopedia priznava, da so Jehovove priče poznani kot »ena od skupin na svetu, ki se najlepše vede«. V časopisu Deseret News, ki ga izdajajo v Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah, je pisalo, da so Jehovove priče »v družini močno povezani ter so delavni in pošteni državljani«. Pisalo je še: »Člani se ravnajo po visokih moralnih merilih. Verjamejo, da so kajenje, prekomerno pitje, zloraba drog, igranje na srečo, svobodna spolnost in homoseksualnost razvade, ki škodujejo duhovnosti. Učijo, da je treba biti pošten in imeti dobre delovne navade.«

Priče jemljejo resno tudi svojo odgovornost, da goreče oznanjujejo. V New Catholic Encyclopedii glede tega piše: »Temeljna dolžnost vsakega člana [. . .] je, da pričuje za Jehova, tako da objavlja prihod njegovega Kraljestva. [. . .] Da bi bil kdo res prava Priča, mora na kakršen koli način učinkovito oznanjevati.«

Jasno je torej, da biti pravi kristjan še zdaleč ne pomeni tega, da je kdo pač član ene od številnih religij, ki se izpovedujejo za krščanske. Sam Jezus je napovedal, da bo lažnih kristjanov vse več. (Matej 7:22, 23) Jehovove priče vas vabijo, da spoznate, kaj je Jezus učil in kako ta pouk udejanjati. To torej pomeni biti kristjan. Jezus je rekel: »Če vse to veste, ste lahko srečni, če tako delate.« (Janez 13:17)

[Podčrtna opomba]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Koga je Jezus štel za svojega prijatelja? (Janez 15:14)

▪ Kakšnega ravnanja bi se morali pravi kristjani ogibati? (Galačanom 5:19–21)

▪ Pri čem bi morali kristjani sodelovati? (Matej 28:19, 20)

[Sliki na strani 26]

Pravi kristjani goreče oznanjujejo, prav kakor so to že pred stoletji počeli zgodnji Kristusovi sledilci