Vsesvetovni moralni propad

»GOLJUFANJE je vsepovsod,« pravi David Callahan, ki je nedavno napisal knjigo The Cheating Culture (Kultura goljufanja). Med drugimi oblikami goljufanja v Združenih državah opozarja na »goljufanje srednješolcev in študentov«, »piratsko kopiranje« glasbe in filmov, »kraje na delovnem mestu«, »obsežne spletke v povezavi z zdravstvenim varstvom« in uživanje steroidov v športu. Takole sklene: »Če seštejete vsa raznovrstna prestopanja etičnih in zakonskih meril, je končni rezultat moralna kriza neizmernih razsežnosti.«

V časopisu The New York Times je pisalo, da je z orkanom Katrina, ki je konec leta 2005 prizadel Združene države, »prišlo do enega najbolj neobičajnih primerov prevar, spletk in osupljivega birokratskega šušmarjenja v sodobni zgodovini«. Neka ameriška senatorka je poročala: »Očitne prevare, drzne spletke, obsežno razmetavanje denarja – to je enostavno neverjetno.«

Seveda še vedno obstajajo primeri nesebične človekoljubnosti. (Apostolska dela 27:3; 28:2) Toda vse prepogosto slišimo: »Kaj je v tem zame? Kaj imam jaz od tega?« Videti je, da so stališča, kot sta »najprej jaz« in »poteši svoj ego«, postala pravilo.

V preteklosti se je sebično, brezsramno in žaljivo nemoralno vedenje izkazalo za dejavnik, ki je imel pomembno vlogo pri propadu civilizacij, kot je bil rimski imperij. Ali bi lahko bilo to, kar se sedaj dogaja, uvod v nekaj še veliko večjega? Ali je res, da vsak kotiček sveta sedaj doživlja ‚naraščanje nezakonitosti‘, kar naj bi bilo po biblijski napovedi znak konca te celotne stvarnosti? (Matej 24:3–8, 12–14; 2. Timoteju 3:1–5)

Zamiranje moralnih meril po vsem svetu

V članku o »delavnici na temo spolne zlorabe in pornografije« v barakarskih naseljih v nekem delu Ugande je časopis Africa News, 22. junij 2006, zapisal, da je »do porasta prostitucije in uživanja drog na tem področju prišlo zaradi starševskega zanemarjanja«. V časopisu je še pisalo: »Gospod Dhabangi Salongo, ki je na policijski postaji v Kawempeju odgovoren za enoto za zaščito otrok in družin, je dejal, da se je stopnja zlorabe otrok in nasilja v družini neverjetno zvišala.«

Po besedah nekega zdravnika iz Indije »družba izgublja svoje kulturne korenine«. Neka tamkajšnja filmska režiserka je dejala, da »je povečano uživanje drog v kombinaciji z večjim menjavanjem spolnih partnerjev le še dodaten znak, da se Indija pogreza v ‚zahodnjaško razbrzdanost‘«.

Hu Peičeng, generalni sekretar kitajskega seksološkega združenja v Pekingu, je dejal: »Prej je naša družba imela občutek za pravilno in napačno. Sedaj lahko počnemo, kar hočemo.« V članku revije China Today je takole zapisano: »Družba je odzdaj strpnejša do zunajzakonskih razmerij.«

»Videti je, da se vsi slačijo in s spolnostjo prodajajo, kar koli si že bodi,« je nedavno pisalo v angleškem časopisu Yorkshire Post. »Dobro generacijo nazaj bi takšno ravnanje veljalo za moralno nezaslišano. Danes pa smo na vsakem koraku bombardirani z najrazličnejšimi prizori spolnosti, in javnost je pornografijo [. . .] na splošno sprejela.« V časopisu je še pisalo: »Sedaj je pogosto normalno, da vsebine, ki so nekdaj veljale kot neškodljive le za starejše od  18 let, gleda vsa družina. Po besedah ljudi, ki se bojujejo proti pornografiji, v teh vsebinah dostikrat odkrito merijo na otroke kot ciljno občinstvo.«

V reviji The New York Times Magazine je pisalo: »[Nekateri najstniki] neprizadeto govorijo o [svojih spolnih doživetjih], kot da bi razpravljali o tem, kaj je v menzi za kosilo.« V reviji Tweens News, vodniku za starše z otroki, starimi od 8 do 12 let, so napisali: »Neka deklica je po otroško načečkala srce parajoče sporočilo: ‚Moja mama pritiska name, naj hodim ven, imam zmenke s fanti in spolne odnose. Stara sem šele 12 let . . . pomagajte mi!‘«

Kako so se časi spremenili! V kanadskem časopisu Toronto Star je pisalo, da je še ne tako dolgo tega »že sama zamisel, da bi geji ali lezbijke živeli skupaj, ne da bi to skrivali, veljala za moralno nezaslišano.« Toda Barbara Freemen, učiteljica socialne zgodovine na Univerzi Carleton v Ottawi, pravi: »Ljudje sedaj govorijo: ‚Zasebno življenje je zasebno. Nočemo, da se drugi vmešavajo.‘«

Jasno je, da zadnja desetletja marsikje po svetu moralna merila hitro propadajo. Kaj je povzročilo te korenite spremembe? Kaj o tem menite vi osebno? In kaj te spremembe nakazujejo glede prihodnosti?