Kaj si lahko obetajo revni?

NIČ ni narobe s tem, da se človek trudi in trdo dela za preživetje, vse dokler za to dobi ustrezno plačilo. Bodite pozorni na komentar nekega biblijskega pisca: »Spoznal sem, da ni drugega dobrega [. . .], kakor da se vesele [. . .]. Pa tudi to, da kdo jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar božji.« (Propovednik 3:12, 13, Ekumenska izdaja)

Toda kot smo videli, svetovni gospodarski sistem od delavcev zahteva, da trdo delajo, toda pogosto jim za to ne da ustreznega plačila. Mnogim se ne uspe izkopati iz revščine in si morajo zelo prizadevati, da preživijo iz dneva v dan. Zaradi življenja, kakršnega živijo, so le redko razpoloženi za to, da bi ‚bili veseli‘ in ‚se veselili dobrega‘. Svet je postal izjemno bogat, toda najbrž polovica človeštva nima možnosti, da bi imela kaj od vsega tega bogastva.

Bog se zanima za revne

Stvarnik človeštva, Bog Jehova, ni zadovoljen s takimi razmerami. Sočustvuje z revnimi. V Bibliji beremo: »[Bog] ni pozabil vpitja trpinov.« (Psalm 9:12) Jehova je Bog, ki mu je mar za revne.

V Bibliji glede Jehova piše: »Tebi se izroča ubožec, siroti si ti pomočnik!« (Psalm 10:14, EI) Bodite pozorni, da ta biblijska vrstica o tistih, ki so prikrajšani, govori kot o posameznikih. * Da, Bog se zanima za vsakogar posebej in upošteva njegove oziroma njene potrebe. Zanj je vsak človek dragocen in vreden pozornosti. Jehova vabi vse ljudi, ne glede na njihov ekonomski položaj, naj se učijo od njega in uživajo njegovo prijateljstvo.

Ljudje se od Boga naučijo biti do drugih usmiljeni in sočutni. Jehovove priče na vse svoje sovernike gledajo kot na veliko duhovno družino. Cenijo drug drugega kot posameznika – med njimi uspeva prava krščanska ljubezen. Gospod Jezus Kristus je svojim sledilcem enkrat dejal: »Vsi vi [. . .] ste bratje.«  (Matej 23:8) Zato vsi, ki sodelujejo v pravem čaščenju, postanejo del bratovščine, ki ne dela razlik na podlagi tega, koliko kdo ima v gmotnem pogledu. Skrbijo drug za drugega in se v težavnih časih med seboj spodbujajo.

V Bibliji so načela, ki lahko ublažijo posledice revščine. Sveto pismo pokaže, da Bog obsoja prekomerno pitje alkohola in onesnaževanje telesa – kot denimo s kajenjem tobaka. (Pregovori 20:1; 2. Korinčanom 7:1) Človek, ki se ravna po teh načelih, privarčuje denar, ki bi ga sicer porabil za škodljive navade. Ogne se boleznim, ki jih povzročata kajenje in pijančevanje, ter posledično stroškom zdravljenja. Biblija tudi uči ljudi, naj zavračajo materialistično razmišljanje in naj ne bodo pohlepni. (Marko 4:19; Efežanom 5:3) Človek se, če spoštuje Božjo Besedo glede teh reči, ogne tudi zapravljanju denarja s hazardiranjem.

V Bibliji so načela za vsakodnevno življenje, ki so praktična tudi za življenje v skrajni revščini. Bodite pozorni na naslednji doživljaj:

V državi z visoko brezposelnostjo je neka delavka, ko je zaprosila za prilagojen delovni čas, da bi lahko obiskovala krščanske shode, tvegala, da v tovarni izgubi svojo službo. Njen nadrejeni bi jo lahko brez težav odpustil. Namesto tega je njo in druge zaposlene presenetil s tem, da je njeni prošnji ugodil. Poleg tega ji je povedal, da hoče, da še naprej dela v njegovi tovarni, in jo pohvalil kot »zgledno delavko«. Zakaj?

Ta delavka je Jehovova priča in živi po biblijskih merilih. Želi se »v vsem pošteno vesti«, zato ne laže ali krade, s čimer si je pridobila ugled poštene ženske. (Hebrejcem 13:18) Poslušna je navdihnjenemu načelu, ki je zapisano v Pismu Kološanom 3:22, 23, zato svoje delo opravlja »iz vse duše«. To pomeni, da uboga svojega delodajalca in pazi,  da vsak dan, za katerega je plačana, pridno dela.

Seveda živimo v gospodarskem sistemu, v katerem prevladuje sebičnost in je dobiček najpomembnejši. Nekateri, ki zelo spoštujejo biblijska načela, si morda morajo še vedno na vso moč prizadevati, da bi si priskrbeli potrebno hrano, obleko in streho nad glavo. Vendar imajo pred svojim Stvarnikom čisto vest in si z gotovostjo obetajo boljše čase po zaslugi Jehova, ‚Boga, ki daje upanje‘. (Rimljanom 15:13)

Trajna rešitev revščine

Biblija odkriva, da je Jehova nenaklonjen tistim, ki nepravično zatirajo revne. V Božji navdihnjeni Besedi piše: »Gorje njim, ki izdajajo krivične odloke in pišejo okrutne sodbe, da zavračajo pritožbe revnih in jemljejo pravico stiskanim [. . .], da so vdove njihov plen in ropajo sirote.« (Izaija 10:1, 2, SSP) Tisti, ki danes nadzirajo gospodarstvo, so, bodisi da zavestno zapostavljajo revne ali pa to delajo iz nevednosti, del zatiralskega sistema, ki ga bo Vsemogočni Bog zamenjal.

Prerok Izaija takšnim zatiralcem postavlja tole resno vprašanje: »Kaj boste naredili ob dnevu obračuna in ob pogubi, ki bo prišla od daleč?« (Izaija 10:3, NW) Jehova jih bo odstranil tako, da bo uničil krivični sistem, ki ga oni podpirajo.

Vendar ima Bog namen več kot le ukrepati zoper zatiralce. Ljudem pravega srca bo omogočil življenje brez krivic. Po vladavini, ki je odličnejša od drugih, bo vsem ljudem dal možnost, da bodo živeli zadovoljujoče, srečno življenje brez revščine. Takrat za lepo življenje ne boste potrebovali velike denarne dediščine, dobrih poznanstev ali strokovnega znanja. Zakaj smo lahko prepričani, da bo prišlo do takšnih sprememb?

Jezus Kristus, tisti, ki ga je Jehova postavil za vladarja človeštva, je o tej čudoviti prihodnosti govoril kot o »prenovljenju«. (Matej 19:28) Ta beseda predstavlja zamisel o  prenovi, novem začetku človeškega življenja. Jezus je z izrazom ‚prenovljenje‘ poudaril, da bo Jehova dal pravičnim ljudem priložnost, da živijo tako, kot želi naš ljubeči Stvarnik. Med številnimi blagoslovi, ki jih bo takrat izlil na človeštvo, je tudi trajna odstranitev finančnih težav, ki bremenijo toliko ljudi.

V Bibliji je glede vladanja Jezusa Kristusa napisana naslednja prerokba: »Rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.« (Psalm 72:12–14)

Pot v to čudovito prihodnost vam je odprta. Toda da bi zadostili Božjim zahtevam za življenje v tem novem svetu, je nujno, da najprej spoznate, kaj pravi Bog želi, in nato ravnate v skladu s tem. Modro se odločajte na temelju spoznanja iz Božje Besede. Živite v pričakovanju čudovite prihodnosti, ki jo Bog ponuja vsemu človeštvu. Ne boste razočarani. Božja Beseda obljublja: »Siromak ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje ne pogine za večno.« (Psalm 9:18)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

Pot v čudovito prihodnost vam je odprta

[Okvir/slika na strani 10]

Ali naj se preselim tja, kjer so razmere boljše?

Božja Beseda ne naroča ljudem, kje naj živijo in delajo. Vendar biblijska načela lahko pomagajo človeku, da ugotovi, ali se je zaradi finančnih razlogov razumno preseliti v drugo državo. Razmislite o naslednjih vprašanjih in ustreznih svetopisemskih načelih.

1. Ali se pustim zavajati neutemeljenim govoricam? V Pregovorih 14:15, NW, piše: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« Moški, ki se je iz Vzhodne Evrope preselil v neko bogatejšo državo, je dejal: »Slišal sem, da tukaj denar raste kar na drevesih. Še vedno iščem tista drevesa.«

2. Ali uravnovešeno gledam na potrebe svoje družine? Ali nestvarne želje jemljem kot potrebe? Družinski poglavarji so dolžni poskrbeti za gmotne potrebe žene in otrok. (1. Timoteju 5:8) Toda očetje so prav tako odgovorni Bogu, da svoje otroke poučujejo moralno in duhovno. (5. Mojzesova 6:6, 7; Efežanom 6:4) Oče bo, če se preseli, morda lahko priskrbel družini več v gmotnem pogledu. Vendar če svojih otrok ne vidi več tednov, mesecev ali let, jim ne more dati potrebnega moralnega in duhovnega pouka.

3. Ali se zavedam, da sva lahko z ženo zaradi moje daljše odsotnosti v nevarnosti, da kdo od naju zagreši prešuštvo? Božja Beseda svari poročene pare, naj upoštevajo spolne potrebe drug drugega. (1. Korinčanom 7:5)

4. Ali razumem, da si lahko z nezakonitim vstopom v drugo državo nakopljem precejšnje težave z oblastmi? Pravi kristjani so dolžni ubogati državne zakone. (Rimljanom 13:1–7)

[Slike na straneh 8, 9]

Biblijska načela so praktična, bodisi da smo bogati ali revni

[Navedba vira slike na strani 7]

Zgoraj: © Trygve Bolstad/Panos Pictures