Ste za »klobasice« po afriško?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ZAMBIJE

NEKATERI niso ravno navdušeni nad tem, da bi jedli črve. Mnogim pa grižljaji te poslastice brez kosti prav teknejo. Ponekod v Afriki je gosenica nočnega pavlinčka z latinskim imenom Imbrasia belina priljubljena jed. Na tej celini je ta živalica na splošno znana kot mopanova gosenica. Ime je dobila po drevesu mopane, na katerem najraje živi. Mnoge vaške skupnosti željno pričakujejo čas, ko se pobira ta gomazeči hranilni posladek. »Te gosenice so neverjetno velik vir beljakovin,« pravi Keith Leggett iz Kalahari Conservation Society. Pomembno vlogo imajo tudi pri zaščiti dreves v savani, kjer je prst pogosto suha in razmeroma nerodovitna.

 Na začetku novembra začne južni del Afrike namakati poletno deževje in tla oživijo. Milijone ličink, ki so bile pod zemljo, se prelevi v elegantne pavlinčke. V samo nekaj tednih bo njihov zarod iz drobnih jajčec zrasel v ličinke, nato pa v pisane sočne »klobasice«.

Na področjih, kjer se prebivalstvo dnevno prehranjuje s pretežno škrobnato hrano, denimo z gojenim maniokom in posejano koruzo, so gosenice zelo dobrodošel dodatek k prehrani. Čeprav jih mnogi od nas ne bi ravno uvrstili med najbolj priljubljene jedi, pa so zaradi tega, ker vsebujejo več kot 60 odstotkov beljakovin, dragocena hrana, še posebej tam, kjer so kakovostna beljakovinska živila draga ali pa jih primanjkuje. Obrok užitnih gosenic bi lahko mirne duše primerjali z mesnim oziroma ribjim obrokom, saj odrasel človek z njim zaužije približno tri četrtine svojih dnevnih potreb po beljakovinah, vitaminih in mineralih. Da, te drobne živali so res hranljive!

Tisti, ki so jim gosenice hrana, vsekakor težko razumejo, zakaj tržno naravnani kmetje drugod porabijo toliko dragih kemičnih sredstev za zatiranje teh žuželk, ko pa so tako bogate s hranili. Na milijone teh živalic prežveči in presnovi pogosto neužitne in včasih tudi strupene liste ter jih spremeni v koristno hrano. Vse to jim uspe brez drage kmetijske opreme in veterinarskih storitev. Ljudje nabirajo gosenice ročno. Bera je dobra, pa še malo truda je zanjo treba!

Mopanove gosenice znatno prispevajo k rodovitnosti in ekološkemu ravnovesju dežele, ki je posejana z redkim gozdičevjem. Afriški slon je po velikosti in apetitu izjemna žival, toda po količini zaužite hrane in izločkih se še zdaleč ne more kosati z navadno mopanovo gosenico. Ta ličinka sicer živi kratek čas, le šest tednov, vendar pa na stotine gosenic pohrusta približno desetkrat toliko zelenja in izloči skoraj štirikrat toliko za gnojilo koristnih iztrebkov kot sloni, ki se hranijo na istem področju. Ali je potem kaj čudnega, da se gosenici telesna masa poveča za osupljivih 4000-krat! Ne preseneča torej, da nenadzorovano nabiranje gosenic vpliva na rodovitnost tal in ekološko ravnovesje na tem področju.

Kako pa gosenice nabirajo? Ob deževnem obdobju se ženske na podeželju zberejo na prvo od dveh vsakoletnih obiranj mopanovih gosenic. S tem so zaposlene več tednov. Nabrane gosenice nato očistijo od znotraj, prekuhajo in sušijo. Nekaj drugih užitnih gosenic pa je treba prav posebej skrbno nabirati in pripraviti. Med njimi so tudi take, ki jim morajo odstraniti varovalne dlačice oziroma trnaste izrastke, ki krasijo njihova telesca. Po drugi strani se nekatere gosenice hranijo z rastlinami, ki so za ljudi strupene, zato je tudi pri pripravi teh treba biti previden. Obdelane in posušene gosenice lahko jeste kot hrustljav prigrizek, čeprav jih največkrat pripravijo tako, da jih namočijo v vodi in skuhajo v juhi ali pa prepražijo skupaj s paradižnikom in čebulo.

Morda bi tudi vi gosenice z veseljem poskusili, ali pa se vam že sama misel na to studi. Temu eksotičnemu grižljaju se sicer lahko odrečete, toda ne pozabite, da so gosenice pomemben vir beljakovin v prehrani in obenem mnogim afriškim družinam dodaten zaslužek.

[Slika na strani 26]

Mopanove gosenice so zaradi visoke vsebnosti beljakovin zelo dragoceno hranilo

[Slika na strani 27]

V komaj šestih tednih, kolikor mopanove gosenice živijo, se jim telesna masa poveča za 4000-krat