Marljivi pralci v Abidžanu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ SLONOKOŠČENE OBALE

POT naju je peljala mimo zahodnega dela Abidžana v Slonokoščeni obali. Uživala sva ob prizorih in zvokih tega živahnega zahodnoafriškega mesta, nato pa je najino pozornost naenkrat pritegnil osupljiv prizor. Po razsežnih poljanah je vsenaokoli ležalo na tisoče kosov raznobarvnih oblačil. Kdo je pričaral to živopisnost? Na to so nama z veseljem odgovorili najini prijatelji iz Slonokoščene obale. Šlo je za delo fanikov.

Faniko je marljivi pralec perila. Od zore do mraka si na stotine moških in nekaj zdržljivih žensk služi kruh tako, da v reki Banco ročno perejo perilo. Njihov naziv faniko je sestavljen iz djulske besede fani, ki pomeni »tkanina« ali »oblačilo«, in besede ko, ki pomeni »prati«. Torej beseda faniko v djulščini pomeni »pralec oblačil«.

 Pralčevo delo

Nekega jutra sva fanike obiskala na njihovem delovnem mestu, saj sva želela izvedeti kaj več o tem zanimivem načinu preživljanja. Tam je kar vršalo! Delo je bilo že v polnem zagonu. Nekoliko motna reka Banco je bila posuta z velikimi pnevmatikami. V vsaki je bil kamen, ob njej pa je stal pralec, ki mu je voda segala do stegen ali pasu, ter je neutrudno milil, tolkel in drgnil oblačila.

Faniko se že veliko pred jutranjo zoro odpravi od vrat do vrat zbirat perilo, ki ga bo opral tistega dne. Nekaj njegovih strank živi dobre tri kilometre stran od »pralnice«. Vsa oblačila naloži na lesen voz ali jih stlači v veliko culo in si jo nadene na glavo. Nato se odpravi proti reki Banco. Ob prihodu ga delavci v en glas pozdravijo, vendar v različnih jezikih, saj prihajajo iz raznoraznih koncev Afrike. Nekateri delajo tukaj že več desetletij, kot denimo gospod Brama, mišičast pralec, ki je že prekoračil 60 let. Brez prestanka delajo vse dni v letu, razen treh.

Pranje oblačil je pravzaprav gromozanska naloga. Videla sva, kolikšen tovor perila je odložil neki moški. Oblačil je bilo toliko, da bi se v glavi zavrtelo celo pranja vajeni gospodinji. Culo je razvezal in začel vsak kos oblačila namakati v vodo. Nato ga je z velikim kosom mila iz palmovega olja namilil in ga začel tolči ob kamen. Tu in tam je segel po ščetki, da bi odstranil trdovratne madeže. Koliko pa stane pranje oblačil? Za srajco je treba odšteti 0,05 evra, za rjuho pa okoli 0,10 evra. Prav zato mora faniko oprati tolikšno količino perila, da bi zaslužil za preživetje.

Ob pogledu na takšno goro oblačil, ki jih perejo, bi se morda vprašali, kako neki si lahko zapomnijo, čigavo je kaj. Pomislila sva, da imajo mogoče podoben skrivni sistem označevanja kot pralci v Indiji. Toda sistem, ki ga uporabljajo faniki, je čisto drugačen od sistema njihovih indijskih kolegov, a je ravno tako učinkovit.

Najin dobro seznanjeni vodnik nama je skušal pojasniti tehniko, ki jo imajo faniki. Ko pralec zbira oblačila, si zapomni velikost vsakega člana posamezne družine in tako ve, katero oblačilo komu pripada – ne pomaga si z nobenim označevanjem ali všitki. Nato na vseh oblačilih iste družine naredi vozel na enakem mestu, recimo na levem ali desnem rokavu, ovratniku ali pasu. Med pranjem je ves čas pozoren, da ima oblačila iste družine skupaj. Kljub vsemu se nama je to zdelo prava preizkušnja za spomin, zato sva nekega fanika vprašala, ali je kdaj izgubil oziroma zamešal kakšna oblačila. Njegov presenečeni izraz na obrazu je jasno razkril, kaj razmišlja: ‚Ne. Faniko nikoli ne izgubi oblačil!‘

Ali lahko kar kdor koli pride k reki Banco in začne prati perilo? Nikakor! Obstaja strog protokol, ki ga je treba upoštevati. Morebitni bodoči faniko je poskusno sprejet za tri mesece in se uči od kakega dolgoletnega pralca. V teh mesecih se uči posebne tehnike pomnjenja. Če mu tukaj spodleti,  si bo moral delo poiskati kje drugje. Če pa se novi faniko izkaže za sposobnega, plača majhno pristojbino. Dodelijo mu pnevmatiko in kamen, kjer bo pral samo on in nihče drug.

Milo iz palmovega olja

Milo je za pralca bistveno. Zato novince poučijo tudi o tem, kako pravilno rabiti milo, ki je izdelano iz palmovega olja. Uporabljajo tri različna mila, vsako je razpoznavno po svoji barvi. Z belim in rumenim milom perejo rahlo umazana oblačila, s črnim milom pa bolj umazana. Milo je temnejše obarvano zaradi palmovega olja, ki je njegova glavna sestavina. Vsak faniko na dan porabi vsaj deset kosov mila, zato jih z njim nenehno oskrbujejo izdelovalci mila, ki so v bližini.

Obiskala sva skromno milarno, ki stoji na pobočju blizu »pralnice«. Izdelovanje mila steče že ob šesti uri zjutraj. Delavke so na domači tržnici že nakupile potrebne sestavine, ki so biološko razgradljive – strjeno palmovo olje, kalijev hidroksid, sol, anonin sok, kokosovo olje in kakavovo maslo. Vse skupaj dajo v velik jeklen sod, pod njim pa z drvmi zanetijo ogenj, tako da masa zavre. Potem ko milno mešanico kuhajo približno šest ur, jo zlijejo v pločevinke in posode ter počakajo, da se masa strdi. Nekaj ur kasneje milo razrežejo na velike kose.

Izdelovalka mila si nato z mili napolnjeno posodo nadene na glavo in se po pobočju spusti k fanikom. Kako jim dostavi mila, če pa so zaposleni s pranjem v reki? Enostavno do pasu zabrede v vodo, mila v plastični posodi pa spusti po reki in tako dostavi vsakemu, ki jih potrebuje.

Konec delovnika

Ko faniko opere vsa oblačila, se odpravi proti bližnjemu pobočju in sveže oprano perilo v vrstah položi na travo ali jih razobesi kjer koli lahko. Tako nastane živopisen prizor, ki je na samem začetku pritegnil najino pozornost. Sedaj je napočil čas, ko si lahko marljivi pralci tudi nekoliko odpočijejo od dnevnih opravil. Pozno popoldan, ko so vsa oblačila že suha, skrbno prepogne vsak kos in nekatera po možnosti tudi zlika z likalnikom na oglje. Ob koncu dneva čista in zlikana oblačila zloži skupaj in jih dostavi lastnikom.

Ko sva prvič zagledala dolge vrste oblačil, ki so se sušila na prostem, se nisva zavedala, koliko dela se skriva za takšnim prizorom. Zato sva zelo vesela, da sva obiskala fanike iz Abidžana, saj sedaj bolje razumeva delo pralcev in pralk po svetu ter se zavedava, kaj vse spada k tovrstnemu delu.

[Zemljevid na strani 10]

(Lega besedila – glej publikacijo)

SLONOKOŠČENA OBALA

[Slika na strani 12]

Ženska, ki izdeluje in prodaja milo

[Navedba vira slike na strani 10]

PhotriMicroStock™/C. Cecil