Biblijsko gledišče

Ali je dovolj »biti dober človek«?

»ŽIVIM najbolje, kar se da, in se trudim biti dober človek,« pravi mlada ženska Allison. Mnogi podobno kot ona verjamejo, da je takšen pogled na življenje vse, kar Bog zahteva.

Drugi so prepričani, da je Bog z njimi zadovoljen, vse dokler na splošno živijo vzorno, pa četudi bi kdaj hudo grešili. Verjamejo, da Bog raje odpušča, kot obsoja.

Seveda ima vsak človek svoje mnenje o tem, kaj pomeni »biti dober človek«. Kaj pa o tem pravi Biblija? Kaj moramo delati, da bi bil Bog z nami zadovoljen? Kdaj Bog meni, da je nekdo dober človek?

Sprejmimo vodstvo Stvarnika

Bog Jehova je naš Stvarnik, zato ima pravico, da nam daje smernice, ki določajo, kaj je moralno. (Razodetje 4:11) V Bibliji je Bog priskrbel zakone in načela, da bi usmerjal naše vedenje in čaščenje. Svojemu ljudstvu je dejal: »Poslušajte moj glas in delajte te besede, kakor vam ukazujem, in bodete mi za ljudstvo in jaz vam bodem Bog.« (Jeremija 11:4)

Torej, da bi nekdo ‚bil dober človek‘ v Božjih očeh, mora spoznati Božja merila in se v življenju po njih ravnati. Zamislite si, da se želite z nekom spoprijateljiti. Seveda boste najprej želeli vedeti, kako naj bi se do njega vedli, nato pa boste skladno s tem tudi ravnali. Iz Biblije izvemo, da lahko vsakdo med nami, podobno kot očak Abraham, postane Božji prijatelj – to je nekdo, ki mu je Bog naklonjen. (Jakob 2:23) Poleg tega so Božja merila precej višja od človeških, zato ne moremo pričakovati, da jih bo prilagajal našim osebnim merilom. (Izaija 55:8, 9)

Pomembnost poslušnosti

Ali Bog z nami res ne bo zadovoljen, če ne bomo upoštevali kake »manjše« zapovedi? Nekateri morda menijo, da so določene zapovedi »manj pomembne« in jih zato ni treba ubogati. Vendar se nobenega zakona, ki ga je postavil Bog, ne sme zavreči kot nepomembnega. Bodite pozorni, da Biblija v Prvem Janezovem pismu 5:3 ne dela nobene razlike med pomembnimi in nepomembnimi zakoni, ko pravi: »Ljubezen do Boga [. . .] pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« Ko se po svojih najboljših močeh ravnamo po vseh Božjih zakonih, dokažemo, da Boga nesebično ljubimo. (Matej 22:37)

Jehova ni neusmiljen perfekcionist. Če nam je resnično žal za napake, ki jih storimo, in se zelo trudimo, da jih ne bi več ponavljali, nam rade volje odpusti. (Psalm 103:12–14; Apostolska dela 3:19) Toda ali lahko namenoma prezremo nekatere zakone, misleč, da bomo to nadomestili s poslušnostjo na drugih področjih? Zgled iz Biblije pokaže, da ne moremo.

Izraelski kralj Savel se je odločil, da ne bo upošteval vseh Božjih zapovedi. Ko se je bojeval z Amalekovci, mu je bilo naročeno,  naj »pomori« tudi njihovo živino. Čeprav se je ravnal po vseh drugih navodilih, pa ene zapovedi ni ubogal – prizanesel je »najboljši drobnici in govedu« (SSP). Zakaj? On in ostalo ljudstvo so jih želeli obdržati zase. (1. Samuelova 15:2–9)

Ko je prerok Samuel vprašal Savla, zakaj ni ubogal Božje zapovedi, je ugovarjal in trdil, da jo je. Naštel je vse tisto, kar je dobrega storil skupaj z ljudstvom, tudi žrtve, ki so jih darovali Bogu. Samuel ga je nato vprašal: »Ali so GOSPODU toliko v veselje žgalne in klalne daritve, kakor da se posluša glas GOSPODOV? Glej, pokorščina je boljša nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov.« (1. Samuelova 15:17–22) Neposlušnosti Bogu v nekaterih stvareh torej ne moremo odtehtati s tem, da darujemo žrtve, oziroma s kakšnimi drugimi dobrimi deli.

Božja merila – dokaz njegove ljubezni

Jehova je ljubeč Bog, zato od nas ne pričakuje, da ugibamo, kako mu lahko ugajamo. Po Bibliji daje jasno moralno vodstvo. Pravzaprav pravi: »To je tisti pot, hodite po njem!« (Izaija 30:21) Kadar se ravnamo po njegovih navodilih, se ognemo razočaranju in negotovosti, ki bi ju občutili ob preiskovanju nasprotujočih si človeških moralnih nazorov. In lahko smo prepričani, da nam Bog vedno daje najboljše smernice, saj nas ‚uči, kar nam je v korist‘. (Izaija 48:17, 18)

Zakaj je tako nevarno, če skušamo sami odločati o tem, kaj pomeni »biti dober človek«? Vsi smo podedovali nagnjenje k sebičnemu ravnanju. Naše lastno srce nas lahko prevara. (Jeremija 17:9) Zlahka bi lahko podcenjevali pomembnost Božjih zahtev, za katere bi menili, da so pretežke oziroma preveč omejevalne.

Moški in ženska na primer, ki nista poročena, se morda odločita za spolni odnos, misleč, da sta pri tem vpletena samo onadva in je to potemtakem povsem njuna zadeva. Morda se zavedata, da s tem kršita biblijska merila, vendar lahko skleneta, da Bog ne bo imel nič proti, vse dokler »ne bo nihče prizadet«. Njune želje ju lahko tako zaslepijo, da ne vidita teže in posledic svojega ravnanja. Biblija namreč svari: »Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.« (Pregovori 14:12)

Iz vseh zakonov, ki jih je Jehova postavil, se vidi, da ima ljudi rad in želi, da nam ne bi bilo treba trpeti. Ljudje v življenju niso nič bolj srečni in uspešni, če se ogibajo Božjih meril glede spolne morale ali glede tega, kako ravnati na drugih področjih. Mnogi si s tem zelo otežijo življenje. Po drugi strani pa nam ravnanje po Božjih zakonih pomaga, ko si prizadevamo, da bi živeli neoporečno ter da ne bi po nepotrebnem škodovali sebi in drugim. (Psalm 19:7–11)

Če si iskreno želite biti v Božjih očeh dober človek, potem si zares prizadevajte ravnati po njegovih smernicah. Sami boste izkusili, da »[Jehovove] zapovedi niso v breme«. (1. Janezovo 5:3)

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Zakaj bi morali sprejeti vodstvo našega Stvarnika? (Razodetje 4:11)

▪ Ali moramo ubogati prav vse Božje zapovedi? (1. Janezovo 5:3)

▪ Zakaj ni modro, da si postavimo svoja lastna moralna merila, po katerih se bomo ravnali? (Pregovori 14:12; Jeremija 17:9)

[Slika na strani 21]

Ali na to, kaj je moralno, gledate tako kakor Bog?