Zakaj sva obiskala Božični otok

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FIDŽIJA

OTOK Kiritimati oziroma Božični otok je največji od 33 tihooceanskih otokov, ki sestavljajo republiko Kiribati. * Velik je 388 kvadratnih kilometrov, kar je enako kot vseh preostalih 32 kiribatskih otokov skupaj. Na njem živi okoli 5000 prebivalcev, na celotnem otočju Kiribati pa kakih 92.000.

Vsi otoki v Kiribatih, razen enega, so koralni atoli. Božični otok ni samo največji atol tega otočja, temveč tudi največji koralni atol na svetu, vsaj kar se tiče površine.

Božični otok je povrhu vsega znamenit tudi zaradi tega, ker leži zelo blizu mednarodne datumske meje. Tamkajšnji prebivalci so med prvimi, ki dočakajo nov koledarski dan, novo leto ter druga letna praznovanja in slovesnosti, kot je denimo obhajanje smrti Jezusa Kristusa. *

Poleg tega je ta oddaljeni koralni atol eno najpomembnejših gnezdišč morskih ptic v tropskem svetu. Nedolgo tega je bilo rečeno, da tam redno gnezdi kakih 25 milijonov črnoperutih čiger.

Nič več skrivnostni otok ptic

Ko se je dan pred božičem leta 1777 na otok izkrcal raziskovalec kapitan James Cook, na tem atolu ni bilo ljudi. Toda kar mrgolelo je ptičjih prebivalcev. Cook je ta košček zemlje poimenoval Božični otok. * Mnogo let je bil očitno skrivnost, ki so jo poznale samo ptice.

Med enim najinih obiskov naju je čuvaj iz Wildlife Conservation Unit popeljal na nepozaben ogled. Ko smo prispeli do  obale, so nas prhutaje pozdravile elegantne in radovedne vilinske čigre. Nagajivo so lebdele tik nad nami in bile pozorne na vsak naš gib.

Na drugi strani obale je bila na tleh kolonija črnoperutih čiger. Semkaj prihaja gnezdit na stotisoče teh ptic. Ko prispejo, več tednov dan in noč krožijo v jati in žvrgolijo nad krajem, kjer bodo gnezdile, ter čakajo, da priletijo vse ptice, nato pa se dokončno ugnezdijo na golih tleh.

Operjeni mladički črnoperutih čiger se na svoje čezoceansko potovanje odpravijo, ko so stari kake tri mesece. Vrnejo se šele čez približno pet do sedem let, ko so pripravljeni na parjenje. V vseh teh letih večino svojega časa preživijo v zraku. Njihova peresa niso dovolj namaščena, zato ne morejo dolgo ostati na vodi.

Nato smo opazili sajaste nodije, ki so valili jajca, med katerimi je tu in tam že kukal kak mladič. Te morske ptice za svoje potomstvo zgradijo gnezdo, medtem ko vilinske čigre tega ne počnejo, saj jajca znesejo kar na golih drevesnih vejah. Na srečo se mladički izvalijo že z dobro razvitimi nogicami in krempeljčki, ki so ravno pravšnji za to, da se obdržijo na vejah. Ti puhasti ptički, ki so se oklepali vej, so takoj osvojili najino srce. Tudi odrasle vilinske čigre so prekrasne male snežnobele ptice s kontrastnim črnim kljunom.

Med našim ogledom smo naleteli na ptico, vrste Puffinus nativitatis, ki je vztrajno sedela na jajcu in nas oprezno gledala iz bližnjega zatočišča. Na Božičnem otoku je največja znana kolonija klinorepega viharnika na svetu. In ta otok je eno zadnjih poznanih gnezdišč polinezijskega strakoša in Pterodrome albe. Med številnimi drugimi pticami, ki tukaj gnezdijo, so rdečerepi tropik, zakrinkani strmoglavec, rjavi strmoglavec in rdečenogi strmoglavec, rjavi nodi ter burnica.

Burnice so z lahkoto jadrale nad našimi glavami, izvajale izredne zračne akrobacije, v zraku kradle ribe drugim pticam in tekmovale za poslastice, ki so jih odvrgli ribiči. Te ptice pravzaprav morajo biti zelo spretne v zraku, saj običajno ne pristajajo na vodi. Enako kot pri črnoperutih čigrah tudi njihovo perje ni toliko namaščeno, da bi bilo nepremočljivo, poleg tega pa jim skoraj dvometrski razpon kril otežuje vzlet.

 Ugotovila sva, da je majhna rjava ptica, ki sva jo zagledala že prej, sibirska prosenka. Je ena od številnih ptic selivk, ki jim je Božični otok pomembno postajališče za prehrano in prezimovanje po dolgem letu iz njihovega gnezdišča, ki je tisoče kilometrov proč – nad arktičnim krogom. Odličen navigacijski sistem usmerja te maratonske letalce, da priletijo na to ptičje oporišče, ki leži kakih 2100 kilometrov južno od Honoluluja na Havajih.

Poseben razlog za obisk

Božični otok redno obiskujeva, pa ne zato, da bi opazovala ptice, temveč da bi bila skupaj s tamkajšnjimi Jehovovimi pričami ter da bi se družila z njimi na shodih in oznanjevanju. Tem dragim Pričam je geografska oddaljenost zares pravi izziv. Ko je na primer pred leti neki Priča nenadoma umrl, je njegova ovdovela žena pogumno podala pogrebni govor kar sama, saj ni bilo nikogar drugega, ki bi to lahko storil. Želela je, da bi navzoči, ki jih je bilo precej, slišali, kakšno je biblijsko upanje za umrle. (Janez 11:25; Apostolska dela 24:15)

V jeziku tamkajšnjih prebivalcev je poleg treh odličnih prevodov Biblije na voljo le še nekaj biblijskih publikacij. Toda Jehovove priče vsak mesec izdajo v gilberteščini barvno revijo Stražni stolp in tudi drugo biblijsko literaturo. To mnoge preseneča, saj ta jezik govori manj kot 100.000 ljudi na svetu. Takšne na Bibliji temelječe publikacije tej oddaljeni skupini Prič pomagajo, da imajo redne shode za čaščenje in da lahko izpolnjujejo Jezusovo nalogo, naj oznanjujejo dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14; Hebrejcem 10:24, 25)

Za obiskovalce pa poseben izziv pomeni prevoz. Toda na Božičnem otoku lahko človek pot iz Londona do Poljske skozi Tennessee prevozi v samo treh urah! Kako je to mogoče? Banana, London, Pariz, Poljska, Tennessee in Tabwakea so slikovita imena vasi, ki nakazujejo, od kod so prišli nekateri prvotni obiskovalci tega otoka.

Med enim od najinih obiskov naju je neki prijazen zdravnik povabil, naj se mu pridruživa na poti do Poljske, ter nama dovolil, da sva sploh prvič oznanjevala tamkajšnjim stanovalcem. Ker sva imela za to vas na voljo le dve uri, sva dobesedno tekla od hiše do hiše, da bi lahko obiskala vse domove. Vsak, s katerim sva prišla v stik, je rad prisluhnil našemu biblijskemu sporočilu in sprejel nekaj literature, za katero kar ni mogel verjeti, da je napisana v njegovem jeziku.

Na te drage ljudi, ki živijo na tako oddaljenem Božičnem otoku, imava zelo lepe spomine. Poleg tega pa v najinem srcu zasedajo posebno mesto tudi tamkajšnji očarljivi operjeni prebivalci. Kapitan Cook je morda res menil, da je otok rezerviran samo za ptice, toda danes se mnogi domačini s tem ne strinjajo. Tudi oni imajo podobno kot ptice ta otok za svoj dom.

[Podčrtne opombe]

[Zemljevid na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Božični otok

Banana

Tabwakea

London

Pariz

Poljska

mednarodna datumska meja

[Slika na strani 16]

Burnice

[Vir slike]

GaryKramer.net

[Slika na strani 17]

Vilinska čigra

[Vir slike]

© Doug Perrine/SeaPics.com

[Slika na strani 17]

Rjavi strmoglavci

[Vir slike]

Valerie & Ron Taylor/ ardea.com

[Slika na strani 18]

Na oznanjevanju s tamkajšnjimi Pričami

[Navedba vira slike na strani 18]

GaryKramer.net