Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zanimajte se za otrokove občutke

Zanimajte se za otrokove občutke

Korak 6

Zanimajte se za otrokove občutke

Zakaj je to pomembno? Otroci želijo in potrebujejo, da najbolj pomembni ljudje v njihovem življenju – njihovi starši – vedo, kako se počutijo. Če starši nenehno podcenjujejo mnenje svojih otrok, ko ti izpovedujejo svoje občutke, jim otroci sčasoma ne bodo več sami od sebe hoteli toliko povedati in bodo morda celo negotovi glede svojih občutkov in razmišljanja.

Izzivi: Otroci so nagnjeni k pretiravanju, ko govorijo o tem, kaj razmišljajo in občutijo. Resda lahko nekatere njihove izjave starše vznemirijo. Otrok, ki je ves iz sebe, lahko morda reče: »Ne maram živeti.« * Roditelj se mogoče podzavestno odzove: »Ah, daj no daj!« Starši se morda bojijo, da bodo s tem, da pritrdijo negativnim občutkom ali takemu razmišljanju otroka, le opravičevali njegove negativne misli.

Rešitev: Upoštevajte biblijski nasvet in bodite ‚hitri za poslušanje, počasni za govorjenje in počasni za jezo‘. (Jakob 1:19) Ne pozabite, da je Bog Jehova sprejel negativne občutke mnogih svojih zvestih služabnikov, saj je njihovo razmišljanje ohranil zapisano v Bibliji. (1. Mojzesova 27:46; Psalm 73:12, 13) Job je imel denimo zelo hude preizkušnje in takrat je tudi rekel, da si želi umreti. (Job 14:13)

Očitno je moral Job nekoliko popraviti svoje razmišljanje in občutke. Toda Jehova ni zanikal njegovih občutkov ali pa mu preprečil, da bi še naprej govoril, temveč je spoštoval njegovo dostojanstvo in mu potrpežljivo dovolil izliti srce. Šele nato ga je prijazno korigiral. Neki krščanski oče je podobne okoliščine takole opisal: »Jehova dovoli, da se mu v molitvi izpovem, zato mislim, da je edino pravilno, da tudi jaz dovolim svojim otrokom, da mi zaupajo svoje pozitivne in negativne občutke.«

Preden vas bo naslednjič zamikalo, da bi svojemu otroku odvrnili »Pa saj ne misliš resno!« ali »Vem, da v resnici ne razmišljaš tako!«, se spomnite Jezusovega znanega pravila: »Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Luka 6:31) Predstavljajte si recimo, da je kdo v službi z vami zelo osorno ravnal ali pa da ste bili razočarani, morda zaradi kake svoje napake. Potožite se svojemu tesnemu prijatelju in mu poveste, da v službi ne zdržite več. Kakšne besede bi si želeli slišati? Da vam pove, da verjetno ni tako hudo, kot pravite, in takoj pristavi, da ste ga tako ali tako najbolj polomili vi sami? Ali bi vam bilo ljubše, da bi vam rekel: »To mora biti pa zelo hudo. Težek dan si imel za sabo!«

Tako otroci kot odrasli veliko raje sprejmemo nasvet, če čutimo, da tisti, ki nam svetuje, resnično razume nas in težave, ki jih imamo. »Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah,« pravi Božja Beseda. (Pregovori 16:23)

Kako lahko poskrbite, da bodo vaš nasvet jemali resno?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Vedno vzemite resno, če otrok izjavi, da bi najraje umrl.

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

»Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost.« (Pregovori 18:13)