Ali je odgovoren Bog?

»BOG je ljubezen,« piše v Bibliji. (1. Janezovo 4:8) Tudi pravičen in usmiljen je. »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4)

Bog Jehova je kot Stvarnik zmožen predvideti, kaj vse bi lahko povzročilo škodo, obenem pa ima tudi moč, da lahko posreduje. Glede na vse to in glede na lastnosti, s kakršnimi je opisan v Bibliji, se mnogi upravičeno sprašujejo, zakaj Bog dovoli naravne katastrofe. * Milijoni iskrenih ljudi, ki so iskali odgovor na to vprašanje, so ugotovili, da je Bog sam priskrbel najbolj razumen odgovor v svoji napisani Besedi. (2. Timoteju 3:16) Prosimo, razmislite o tem, kar boste prebrali v nadaljevanju.

Zavrnila sta Božjo ljubezen

Biblija nam pove, da je Bog dal našima prastaršema vse potrebno za srečno in varno življenje. In če bi s svojimi potomci ubogala Božjo zapoved: »Plodita in množita se in napolnita zemljo«, bi se lahko skupaj s svojo vse bolj številčno človeško družino zanesla na to, da Bog ne bo nehal skrbeti zanje. (1. Mojzesova 1:28)

Žal pa sta Adam in Eva zavestno obrnila hrbet svojemu Stvarniku – namerno ga nista ubogala ter sta si izbrala pot neodvisnosti. (1. Mojzesova 1:28; 3:1–6) Doslej je večina njunega potomstva krenila po teh stopinjah. (1. Mojzesova 6:5, 6, 11, 12) Na kratko: človeštvo kot tako se je odločilo, da bo gospodovalo sebi in svojemu domu, zemlji, ne da bi upoštevalo vodstvo Boga. Jehova je Bog ljubezni, ki spoštuje svobodno voljo, zato ljudem ne vsiljuje svoje vrhovne oblasti, čeprav je lahko človekova izbira poti tragična. *

Kljub temu pa Jehova ni zapustil človeške družine. Do dandanes »njegovo sonce vzhaja  nad hudobnimi in dobrimi«, skrbi pa tudi, da »dežuje na pravične in nepravične«. (Matej 5:45) Poleg tega je dal človeštvu razum, da lahko spoznava zemljo in kroženja v naravi. Prav to znanje ljudem bolj ali manj omogoča, da predvidijo skrajnostne vremenske razmere in druge možne nevarnosti, denimo izbruhe ognjenikov.

Ljudje so tudi že ugotovili, kateri predeli zemlje so v večji nevarnosti pred hudimi potresi ali klimatskimi skrajnostmi. V nekaterih deželah je prav to znanje pomagalo, da so si ljudje rešili življenje, saj so se lahko ustrezno poučili. Poleg tega so ljudje izboljšali tudi gradbene metode in sisteme opozarjanja. Še vedno pa število naravnih katastrof, o katerih poročajo vsako leto, nezadržno raste. Razlogov, zakaj pride do tega, je veliko in so kompleksni.

Življenje na zelo nevarnih področjih

Posledice katastrofe niso vedno odraz moči naravnih sil, ki so jo sprožile. Pogosto je odločilnejše število ljudi, ki živi na takem prizadetem področju. Glede na poročilo, ki ga je izdala Svetovna banka, v več kot 160 deželah dobra četrtina populacije poseljuje področja, kjer obstaja zelo velika nevarnost, da ob naravnih nesrečah ljudje umrejo. »S tem da ljudje bolj in bolj naseljujejo zelo nevarna področja, se nekaj, kar je prej veljalo le za naravni pojav, spremeni v katastrofo,« pravi raziskovalec Klaus Jacob s Kolumbijske univerze v Združenih državah Amerike.

Drugi dejavniki, ki vse skupaj še poslabšajo, so hitra in nenačrtovana urbanizacija, krčenje gozdov in prekomerno betoniranje tal, ki bi sicer v normalnih okoliščinah posrkala odtekajoče vode. Zadnja dva problema lahko še posebej prispevata k temu, da se sprožijo uničujoči plazovi blata in da pride do poplav.

Tudi človeški dejavnik lahko potres spremeni v veliko katastrofo, saj pri ljudeh za večino smrti in poškodb ni kriv sam potresni val, temveč rušljive zgradbe. Zato je rek seizmologov, da »ljudi ne ubijajo potresi, temveč zgradbe«, povsem na mestu.

K višjemu smrtnemu davku lahko prispeva tudi neustrezna politika. V neki južnoameriški državi so potresi v zadnjih 400 letih trikrat porušili glavno mesto. Od zadnjega potresa, ki je bil leta 1967, se je populacija podvojila na pet milijonov. »Toda gradbeni predpisi, ki bi lahko zaščitili tamkajšnje ljudi, so ali preohlapni ali pa jih ljudje ne upoštevajo,« piše v reviji New Scientist.

Slednje velja tudi za mesto New Orleans v ameriški zvezni državi Louisiana. Zgrajeno je bilo približno na ničti nadmorski višini in na poplavnem področju. Kljub nasipom in črpalkam se je leta 2005 zgodilo tisto, česar so se mnogi bali – z orkanom Katrino je prišlo do katastrofe. »Dolgoletna opozorila« prej ljudi niso zanimala ali pa so se nanje samo »brezbrižno odzivali«, piše v poročilu USA Today.

Podobno mlačno se ljudje odzivajo na globalno segrevanje, za katerega so mnogi znanstveniki prepričani, da lahko še prispeva k vremenskim katastrofam in k dvigu morske gladine. Seveda moramo upoštevati politične,  socialne in ekonomske dejavnike, ki nimajo nobene zveze z Bogom. Ti človeški dejavniki nas spomnijo na biblijsko resnico, da človek ne more ‚ravnati svojih stopinj‘. (Jeremija 10:23) Še en človeški dejavnik je stališče ljudi do opozoril – naravnih in uradnih.

Naučite se prepoznati opozorilne znake

Najprej moramo vedeti, da lahko naravne katastrofe udarijo brez opozorila. »Čas in razmere naklanjajo vse,« piše v Propovedniku 9:11. Pogosto pa obstaja nekaj naravnih ali uradnih opozoril, ki kažejo, da se približujejo težave. Če torej ljudje poznajo ta znamenja, imajo več možnosti za preživetje.

Leta 2004 je indonezijski otok Simeulue zajel cunami, a je od več tisoč prebivalcev umrlo le sedem ljudi. Večina je po nenormalnem plimovanju, ko se je voda zelo odmaknila od obale, sklepala, da gre za cunami, zato so zbežali. Podobno ljudje pobegnejo pred silnimi neurji in silovitimi izbruhi ognjenikov, ker upoštevajo opozorila. Naravna opozorila so včasih pred uradnimi, zato je modro poznati obojna, še posebej če živite na področju, kjer lahko hitro pride do katastrofe.

Žal pa so »ljudje nagnjeni k temu, da zanikajo nevarnost, tudi ko je očitna«, pravi neki vulkanolog. To še posebej velja tam, kjer je veliko lažnih alarmov ali kjer je minilo že veliko časa od zadnje katastrofe. In včasih ljudje ne želijo zapustiti svojega imetja, čeprav že zrejo nevarnosti v oči.

Marsikje so ljudje preprosto preveč revni, da bi se lahko preselili na varnejše področje. Toda krivde za revščino ne nosi naš Stvarnik, temveč bi morali na odgovornost poklicati človeka. Vlade denimo pogosto velikanske vsote denarja porabljajo za oboroževanje, kaj malo pa storijo za to, da bi pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo.

Toda nekaj pomoči je na voljo večini ljudi, ne glede na njihove okoliščine. V kakšnem smislu? Bog nam po svoji napisani Besedi, Bibliji, daje mnogo odličnih načel, ki nam lahko pomagajo ohraniti življenje, če jih seveda upoštevamo.

Načela, ki obvarujejo življenje

▪ Ne preizkušajte Boga. »Ne preizkušajte GOSPODA, svojega Boga,« piše v Peti Mojzesovi knjigi 6:16, SSP. Pravi kristjani niso praznoverni, misleč da jih bo Bog vedno zaščitil pred tem, da bi se fizično poškodovali. Kadar preti nevarnost, torej upoštevajo navdihnjeni nasvet: »Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni [neizkušeni, NW] pa gredo naprej in morajo trpeti.« (Pregovori 22:3)

▪ Bolj cenite življenje kot gmotno imetje. »Četudi ima [. . .] kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15) Da, od gmotnih reči imamo nekaj koristi, toda ko umremo, izgubijo to svojo vrednost. Zato tisti, ki imajo radi življenje in cenijo prednost, da lahko služijo Bogu, ne tvegajo po nepotrebnem, da bi zaščitili svoje imetje. (Psalm 115:17)

Leta 2004 se je Tadaši, ki živi na Japonskem, izselil iz svojega stanovanja takoj po potresu in še preden so oblasti dale navodila. Življenje mu je bilo pomembnejše od doma in premoženja. Akira, ki živi na istem področju, je napisal: »To, koliko smo v resnici oškodovani, ni odvisno od gmotnih izgub, temveč od človekovega stališča. Zame je bila ta katastrofa odlična priložnost, da si poenostavim življenje.«

▪ Prisluhnite opozorilom oblasti. »Vsak naj se podreja oblastem.« (Rimljanom 13:1, SSP) Ko uradne oblasti ukažejo evakuacijo ali izdajo kake druge varnostne predpise, je modro ubogati. Tadaši ni hodil na nevarno področje, zato ker je želel ubogati evakuacijska navodila. Tako se je ognil temu, da bi se zaradi popotresnih sunkov poškodoval ali celo umrl.

Kadar ni nobenih uradnih opozoril, da se bliža nevarnost, se morajo ljudje sami odločiti, kdaj in kako se bodo odzvali, pri tem pa morajo upoštevati vsa dejstva, ki so na voljo. Ponekod lahko krajevne oblasti dajo koristne napotke glede tega, kako preživeti katastrofo. Ali je tudi v vašem kraju tako in ali ste seznanjeni  s temi informacijami? Ali se o njih pogovarjate s svojo družino? (Glej spremni okvir.) V mnogih predelih sveta imajo občine Jehovovih prič pod vodstvom tamkajšnjega podružničnega urada pripravljene izjemno koristne postopke v sili, ki naj bi se upoštevali, če nevarnost preti ali če se že pojavi.

▪ Pokažite krščansko ljubezen. »Dajem vam novo zapoved,« je rekel Jezus, »da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas.« (Janez 13:34) Požrtvovalni ljudje, ki imajo ljubezen, kakršno je imel Kristus, naredijo vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo drug drugemu pripraviti se na naravno nesrečo ali jo preživeti. V občinah Jehovovih prič se starešine marljivo trudijo priti v stik z vsemi člani občine in se prepričati, ali so vsi na varnem oziroma ali jim je varno zatočišče na voljo. Poleg tega preverijo, ali imajo res vsi najnujnejše življenjske potrebščine, kot so pitna voda, hrana, obleka in nujna zdravila. Medtem pa družine Prič na varnih področjih sprejmejo v svoje domove evakuirane Sopriče. Taka ljubezen je res »popolna vez«. (Kološanom 3:14)

Ali bodo naravne katastrofe še hujše, kot to predvidevajo nekateri? Morda, a le nekaj časa. Zakaj? Ker se bo obdobje tragične človeške neodvisnosti od Boga kmalu končalo. Zatem bo nad vso zemljo in vsemi njenimi prebivalci bdel Jehova, ljubeči Vrhovni vladar, in rezultati bodo čudoviti, kot bomo videli v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 7]

ALI STE V PRIPRAVLJENOSTI?

Oblasti priporočajo, naj ima vsako gospodinjstvo »torbo za nujne primere«, tako da je pripravljeno na mogočo evakuacijo. Torba naj bo trpežna in lahko dosegljiva, ne bi je smelo biti težko nositi, v njej pa bi morale biti najnujnejše potrebščine. To so lahko: *

▪ Kopije pomembnih dokumentov, zapakirane v neprepustni embalaži

▪ Rezervni ključi avtomobila in stanovanja

▪ Kreditne ali plačilne kartice in gotovina

▪ Ustekleničena voda in nepokvarljiva hrana

▪ Svetilka/-e, prenosni radijski sprejemnik, mobilni telefon (če ga imate), dodatne baterije

▪ Zdravila vsaj za en teden, seznam odmerkov in časa jemanja zdravil, recepti ter spisek zdravnikov in njihovih telefonskih številk. (Pazite, da zdravilom ne poteče rok uporabnosti!)

▪ Set za prvo pomoč

▪ Trpežna in udobna obuvala in nepremočljivo oblačilo

▪ Podatki o tem, kam lahko družina pokliče in kje se lahko zbere, pa tudi lokalni zemljevid

▪ Vse potrebno za nego otroka

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 4]

USGS, David A. Johnston, Cascades Volcano Observatory