Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sladki gozdni darovi

Sladki gozdni darovi

Sladki gozdni darovi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FINSKE

V NORDIJSKIH deželah se številne družine rade podajo v gozd nabirat samorastle jagode. Na Finskem denimo imajo ljubitelji gozda pravico, da se smejo prosto sprehajati po naravi, celo po zasebnih zemljiščih, vse dokler ne povzročajo nobene škode oziroma ne hodijo preblizu kake zasebne hiše. Ta pravica ni zapisana v nobenem zakoniku, gre le za staro skandinavsko tradicijo. Človeku dopušča, da lahko tako rekoč povsod nabira cvetlice, gobe in jagode.

Na Finskem uspeva kakih 50 vrst gozdnih jagod, od katerih je večina užitnih. Tri najbolj razširjene so borovnica, barjanska robida in brusnica. * (Glej spremna okvirja.)

Jagode prenekaterih barv in raznovrstnega okusa obogatijo našo prehrano in so zelo zdrave. »Nordijske jagode, ki so [poleti] dolge ure izpostavljene dnevni svetlobi, so intenzivnih barv, bogatega okusa ter vsebujejo veliko mineralov in vitaminov,« piše v finskem vodniku za gozdne jagode Luonnonmarjaopas. Poleg tega so jagode bogate z vlakninami, ki lahko pomagajo uravnavati krvni sladkor in znižujejo raven holesterola. Vsebujejo tudi flavonoide, fenolne spojine, za katere pravijo, da krepijo zdravje.

Ali je nabiranje jagod v gozdu vredno truda? »S tem zares privarčuješ, saj moraš za jagode v trgovini odšteti kar precej denarja. In ko jih sam nabereš, veš, da so sveže,« pravi navdušeni nabiralec Jukka. Njegova žena Niina razkrije še eno prednost: »Kadar se odpravimo nabirat jagode, lahko v gozdu obenem organiziramo tudi prijeten družinski piknik.«

»Vendar če s seboj vzamete otroke, je pomembno, da jih imate vedno na očeh, tako da ne bi snedli kakih nepoznanih jagod ali pa bi se izgubili,« dodaja Niina. Previdnost nikakor ni odveč, saj so nekatere jagode strupene.

Jukka in Niina tako kot večina severnjakov uživata že v tem, da sta v gozdu. »Ljubim gozd,« pravi Niina. »To je kraj, kjer občutiš prijetno spokojnost in se nadihaš čistega, svežega zraka. Zbistri ti um. Tudi otroci se v njem odlično počutijo.« Jukka in Niina sta ugotovila, da je tihi gozd prijetno okolje za poglobljeno premišljevanje in družinske pogovore.

Jagode so najboljšega okusa in imajo največjo hranilno vrednost, ko so pravkar nabrane, vendar ne ostanejo sveže prav dolgo. Da bi jih lahko uživali tudi pozimi, jih je treba nekako shraniti. V preteklosti so jih ponavadi hranili v kleti, danes pa jih običajno spravijo v zamrzovalnik. Številne plodove predelajo v marmelade in sokove.

»Kakšen užitek je, ko v najhujši zimi potegneš na plan kozarce ujetega poletja, ki ti prikličejo spomine na pretekle poletne dni in prebudijo željo po prihodnjih,« se je prikladno izrazil švedski pisatelj v svoji knjigi Svenska Bärboken, ki govori o jagodah na Švedskem. Jagode se lahko pripravijo na raznovrstne načine. Za zajtrk teknejo skupaj z jogurtom, mislijem ali ovseno kašo. Iz osvežujočih gozdnih jagod delajo tudi okusne sladice in peciva. Kaša ali žele pa je prava barvna popestritev raznovrstnih jedi.

Veliko ljudi jagode kupuje v bližnji trgovini. Toda predstavljajte si, da se na jasen, sončen dan sprehajate po gozdu, vdihavate sveži zrak ter uživate v miru in spokojnosti, obenem pa iščete barvite, sladke jagode. Vsekakor zelo prijeten način, da pridete do sladkih gozdnih darov! Ob tem se spomnimo tehle psalmistovih besed: »Koliko je tvojih del, o Jehova! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih stvaritev.« (Psalm 104:24NW)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 V tem članku uporabljamo izraz »jagoda«, ki ljudem na splošno pomeni vsak majhen, sočen plod. Botanično se izraz »jagoda« nanaša na preprost, sočen sadež, v katerem je običajno veliko semen. Glede na to definicijo spadajo med jagode tudi banane in paradižniki.

[Okvir/slike na straneh 24, 25]

BOROVNICA (Vaccinium myrtillus)

Ta priljubljena sladka jagoda ima tudi več ljudskih imen, denimo črnica, borovje in risnica. Iz nje pogosto kuhajo kompote, pudinge, marmelade ali sokove. Dodajo jih tudi različnemu pecivu, denimo borovničevi piti. Sveže borovnice gredo še posebej v slast z mlekom. Vendar ne poskušajte te poslastice jesti naskrivaj, saj vam bo ustno votlino in ustnice obarvala modro. Ponekod se imenuje celo izdajalska borovnica.

[Okvir/slika na strani 25]

BARJANSKA ROBIDA (Rubus chamaemorus)

Ta robida uspeva tudi v bolj odročnih, močvirnatih predelih oziroma na barju. Na Finskem raste predvsem na severu dežele. Vsebuje veliko vitamina A in C ter je sočna in hranljiva. Ima od tri- do štirikrat več vitamina C kakor pomaranča. Barjanske robide so zelo čislane – včasih jih imenujejo barjansko zlato. Te sladke jagode oplemenitijo različne sladice, iz njih pa delajo tudi odličen liker.

[Vir slike]

Reijo Juurinen/Kuvaliiteri

[Okvir/slika na strani 25]

BRUSNICA (Vaccinium vitis-idaea)

Ta jagoda, bližnja sorodnica veleplodne mahovnice, je zelo priljubljena na Finskem in Švedskem. Kaša ali žele iz brusnic je pravi osvežilni dodatek na mizi, polni raznoterih jedi. Iz teh svetlordečih jagod delajo tudi kompote, pudinge, sokove in pecivo. Brusnice se ne pokvarijo hitro, saj vsebujejo naravne kisline, ki delujejo kakor konzervans. Zaradi visoke vsebnosti kislin imajo rezek okus, na katerega se je morda treba nekoliko privaditi.

[Okvir na strani 25]

Ni vedno zabavno!

Nabiranje gozdnih jagod je lahko prijetno in zadovoljujoče opravilo. * Vendar zna biti tudi težavno. Zakonca Pasi in Tuire iz Laponske nabirata jagode zase in za prodajo. Med nabiranjem ju včasih spremljajo roji nadležnih žuželk, denimo komarji in obadi. »Res je neprijetno. Zaidejo nama celo v usta in oči,« se strese Tuire. Na srečo pa se lahko nekoliko zaščitite z ustrezno obleko in s sredstvi proti mrčesu.

Težavna je lahko tudi hoja po brezpotju, še posebej če je področje močvirnato. Navidez trdna tla se lahko kaj hitro udrejo. Pasi in Tuire sta tudi povedala, da je lahko nabiranje jagod precej utrudljivo delo. Dolge ure sklanjanja in klečanja lahko pustijo posledice na vašem hrbtu in nogah.

Jagod niti ni vedno enostavno najti. »Treba je biti zelo vztrajen, da najdeš dobro mesto,« pravi Pasi. »Pogosto naju iskanje bolj izčrpa kakor pa dejansko nabiranje,« pristavi Tuire. Dodatno delo pa je tudi čiščenje že nabranih jagod.

Nekateri zaradi takih izzivov jagode raje prepustijo kosmatim gozdnim prebivalcem. Mnogi navdušeni nabiralci, kot sta Pasi in Tuire, pa se vsako leto odpravijo na svoje pohode v gozd in na barje. Zanje užitki ob nabiranju samoniklih jagod daleč odtehtajo vse napore.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 27 Vse jagode niso užitne za človeka. Nekatere so strupene. Preden se odpravite na nabiranje, se naučite prepoznati plodove, ki so užitni.