Mladi vprašujejo:

Ujetnik dveh kultur – kaj lahko naredim?

»Moji doma so iz Italije in so zelo odprti, ko izražajo naklonjenost in toplino. Zdaj živimo v Veliki Britaniji. Tu ljudje dajejo občutek, da so zelo disciplinirani in uglajeni. Zdi se mi, da ne spadam ne sem ne tja – preveč sem italijanski, da bi bil Anglež, in preveč sem angleški, da bi bil Italijan.« (Giosuè, Anglija)

»V šoli mi je učitelj rekel, da ga moram gledati, ko govori. Ko pa sem gledal v oči očeta, medtem ko je govoril, je rekel, da sem neolikan. Počutim se ujetnika dveh kultur.« (Patrick, alžirski priseljenec v Franciji)

Ali je kateri od tvojih staršev priseljenec?

□ Da □ Ne

Ali v tvoji šoli govorijo drugačen jezik in izvirajo iz druge kulture kot tvoji domači?

□ Da □ Ne

NA MILIJONE ljudi se vsako leto kam preseli in mnogi med njimi se spoprijemajo z velikimi izzivi. Nenadoma jih obdajajo ljudje, ki govorijo drug jezik, imajo drugo kulturo in se drugače oblačijo. Zato so priseljenci pogosto tarča posmeha, je ugotovilo dekle z imenom Noor. Skupaj z družino se je iz Jordanije preselila v Severno Ameriko. »Ljudje so se nam smejali, ker so bila naša oblačila drugačna,« pravi. »In mi seveda nismo razumeli ameriškega humorja.«

Nadia je bila pred drugačnim izzivom. »Rodila sem se v Nemčiji,« pojasnjuje. »Starša sta Italijana, zato sem govorila nemško z italijanskim naglasom. Sošolci so me klicali ‚neumna tujka‘. Ko pa sem na obisku v Italiji, ugotavljam, da ima moja italijanščina nemški naglas. Počutim se, kot da nikjer nisem doma. Kamor koli grem, sem tujka.«

S katerimi drugimi izzivi pa se še spoprijemajo otroci priseljencev? In kako jim lahko take okoliščine koristijo?

 Kulturne razlike in jezikovne ovire

Mladi iz priseljene družine lahko tudi doma vidijo, kako prihaja do kulturne razdvojenosti. Kako pa lahko pride do nje? Otroci se pogosto hitreje prilagodijo novi kulturi kakor njihovi starši. Na primer: Ana je bila stara osem let, ko se je njena družina priselila v Anglijo. »Brat in jaz sva se pravzaprav brez težav privadila na London,« pravi. »Toda za najina starša, ki sta prej dolgo živela na majhnem otoku v portugalskem otočju Madeira, je bilo prilagajanje pravi izziv.« Voeun je bila rojena v kamboški družini in je bila stara tri leta, ko se je skupaj s staršema preselila v Avstralijo. Takole pravi: »Moja starša se nista prav dobro vživela v okolje. Pravzaprav se je oče pogosto razburil in razjezil, ker nisem razumela njegovega stališča in razmišljanja.«

Ta kulturna razlika ni samo majhna vrzel, ampak je včasih kakor jarek ob trdnjavi in ločuje mlade od njihovih staršev. Družine pa lahko nadalje ovira tudi jezik, ki deluje kakor obzidje ob jarku. Temeljni kamen zanj je postavljen že s tem, da se otroci hitreje učijo novega jezika kot njihovi starši. Da bi bila ovira še večja, začnejo otroci pozabljati materni jezik in počasi vse težje komunicirajo o globokih in pomembnih rečeh.

Ian je sedaj star 14 let in po tem, ko se je njegova družina preselila iz Ekvadorja v New York, je opazil, kako med njim in njegovimi starši počasi nastaja taka pregrada. »Sedaj bolj govorim angleško kot špansko,« pravi. »Učitelji v šoli govorijo angleško, prijatelji govorijo angleško in s svojim bratom se pogovarjam angleško. Glava je polna angleščine in za španščino v njej ni več prostora.«

Ali imaš tudi ti podobne okoliščine kakor Ian? Če se je tvoja družina preselila v drugo državo, ko si bil še majhen, se morda niti ne zavedaš, da bi ti tvoj materni jezik lahko kasneje v življenju koristil. Zato pustiš, da ti počasi izpuhti iz glave. Noor, ki smo jo navajali prej, pravi: »Oče se je zelo trudil in vztrajal pri tem, da se doma pogovarjamo v njegovem jeziku, ampak mi nismo hoteli govoriti arabsko. Zdelo se nam je, da je učenje arabščine samo še eno breme več. Prijatelji so govorili angleško. Vsi televizijski programi, ki smo jih gledali, so bili angleški. Čemu bi se potem še učili arabsko?«

Ko boš nekoliko odrastel, pa se boš verjetno začel zavedati, da ti dobro poznavanje maternega jezika lahko še kako koristi. Vendar se boš morda težko spomnil besed, ki so šle prej tako gladko iz ust. »Dva jezika sta se mi pomešala,« pravi 13-letni Michael, ki se je s starši preselil iz Kitajske v Anglijo. Ornelle, ki je stara 15 let in se je v London priselila iz Konga (Kinšasa), pravi: »Mami hočem kaj povedati v lingalščini, ampak mi ne gre, ker sem bolj navajena na angleščino.« Leejina starša sta Kambodžana, ona pa je bila rojena v Avstraliji. Žal ji je, da ne govori tekoče jezika svojih staršev, in pravi: »Ko se pogovarjam s staršema in jima želim podrobno pojasniti, kaj mislim, vidim, da enostavno ne govorim dovolj dobro njunega jezika.«

Zakaj premostiti prepad

Če si pozabil nekaj besed tvojega maternega jezika, ne obupaj. Svoje znanje lahko obnoviš. Najprej pa ti mora biti jasno, zakaj je to pametno. Katere so denimo koristi? »Jezika svojih staršev sem se naučil zato, ker sem jima želel biti bliže čustveno, še posebej pa duhovno,« pravi Giosuè, ki smo ga navedli na začetku. »Ker sem se naučil njunega jezika, sem lahko razumel, kako se počutita. Njima pa je pomagalo, da sta razumela mene.«

Mnogi mladi kristjani obvladajo jezik svojih staršev, ker želijo drugim priseljencem prenesti dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14; 28:19, 20) »Čudovito je, ko lahko Sveto pismo pojasniš v dveh jezikih,« pravi Salomão, ki je prišel živet v London, ko je bil star pet let. »Svoj prvi jezik sem skoraj pozabil. Zdaj pa sem v portugalski občini in lahko tekoče govorim angleško in portugalsko.« Oleg, ki je star 15 let in sedaj živi v Franciji, pravi: »Zelo me veseli, da lahko pomagam drugim. Biblijo znam pojasniti ljudem, ki govorijo rusko,  francosko ali moldavsko.« Noor je ugotovila, da je premalo oznanjevalcev na arabskem področju. Sklenila je: »Zdaj obiskujem tečaj in skušam obnoviti, kar sem pozabila. Spremenila sem stališče. Sedaj želim, da me kdo popravlja. Želim se učiti.«

Kaj lahko storiš, da bi znova tekoče govoril jezik svojih staršev? Nekatere družine so ugotovile, da se otroci dobro naučijo obeh jezikov, če se vztraja pri tem, da se doma vsi med seboj pogovarjajo samo v maternem jeziku. * Morda lahko prosiš starša, naj te naučita tudi pisati v tem jeziku. Stelios je odraščal v Nemčiji, a je njegov prvi jezik grščina. Takole pravi: »Starša sta z mano vsak dan razpravljala o dnevnem stavku. Prebrala sta ga naglas, potem pa sem ga jaz napisal. Zdaj znam brati in pisati v grščini in nemščini.«

Vsekakor si v veliki prednosti, če poznaš dve kulturi in govoriš dva ali več jezikov. Ker poznaš dve kulturi, laže razumeš občutke ljudi, pa tudi bolje jim lahko odgovoriš na vprašanja o Bogu. V Bibliji piše: »Veselje napravi možu odgovor ust njegovih; kajti beseda o pravem času, o kako dobra!« (Pregovori 15:23) Preeti se je rodila v Angliji indijskima staršema in pravi: »Razumem dve kulturi, zato sem na oznanjevanju tudi bolj sproščena. Razumem obojno življenje – kaj eni in drugi verjamejo in kakšna so njihova stališča.«

»Bog ni pristranski«

Če se ti zdi, da si ujetnik dveh kultur, naj ti to ne vzame poguma. V podobnih okoliščinah se je znašlo že več ljudi, opisanih v Bibliji. Jožefa so denimo iztrgali iz njegove rodne hebrejske kulture, ko je bil še mlad fant, in je do konca svojega življenja ostal v Egiptu. Kljub temu pa očitno nikoli ni pozabil svojega domačega jezika. (1. Mojzesova 45:1–4) Zaradi tega je lahko pomagal svoji družini. (1. Mojzesova 39:1; 45:5)

Timotej, ki je veliko potoval z apostolom Pavlom, je imel očeta Grka in mamo Judinjo. (Apostolska dela 16:1–3) Ni dovolil, da bi ga to, da je bil rojen v mešanem zakonu, oviralo. Gotovo je lahko pri svojem misijonarskem delu zaradi svojih izkušenj bolje razumel kulturne razlike ter pomagal drugim. (Filipljanom 2:19–22)

Ali lahko tudi ti gledaš na svoje okoliščine kot na prednost, ne pa slabost? Pomni, »da Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. (Apostolska dela 10:34, 35) Jehova te ima rad zaradi tega, kar si, ne zaradi tvojega porekla. Ali lahko tudi ti, podobno kot v tem članku navedeni mladi, uporabiš svoje znanje in izkušnje ter pomagaš drugim, ki izhajajo iz dežele tvojih staršev, spoznati našega nepristranskega, ljubečega Boga Jehova? To ti lahko prinese resnično veselje! (Apostolska dela 20:35)

[Podčrtna opomba]

V RAZMISLEK

▪ S katerimi kulturnimi razlikami ali jezikovnimi ovirami se spopadaš?

▪ Kako lahko premagaš nekatere od teh izzivov?

[Slika na strani 20]

Če se s staršema pogovarjaš v njunem jeziku, lahko to okrepi družinske vezi