»BREZ vsakršne naravne naklonjenosti.« S temi žalostnimi besedami so v Bibliji opisani mnogi ljudje našega časa, obdobja, ki se imenuje ‚zadnji dnevi‘. (2. Timoteju 3:1, 3, 4) Epidemija zlorabe otrok v družini je živ dokaz tega, da ta prerokba drži. Pravzaprav izvirna grška beseda ástorgos, ki je v slovenščini prevedena z »brez naravne naklonjenosti«, namiguje na pomanjkanje ljubezni, ki bi morala obstajati med vsemi člani družine, še zlasti med starši in otroki. * In vse prepogosto se zlorabe otrok dogajajo prav v družinskem okolju.

Nekateri raziskovalci pravijo, da je najobičajnejši storilec spolne zlorabe oče ali kateri drug moški, ki v družini prevzame vlogo očeta. Pogosto so nadlegovalci tudi drugi moški sorodniki. Čeprav so žrtve povečini deklice, pa je zlorabljenih tudi veliko dečkov. Povzročiteljic spolnih zlorab tudi ni tako malo, kot si morda mislite. Oblika zlorabe, o kateri se verjetno najmanj poroča, je incest oziroma krvoskrunstvo med sorojenci. Pri tem starejši oziroma močnejši otrok z ustrahovanjem ali zapeljevanjem navaja k spolnim dejanjem mlajšega oziroma šibkejšega brata ali sestro. Prav gotovo so vam kot roditelju ta dejanja odvratna.

Kaj lahko naredite, da v vaši družini ne bi prišlo do takšnih problemov? Jasno je, da morajo v vsaki družini vsi spoznati in ceniti načela, s katerimi se preprečuje zloraba. Najboljši vir takšnega vodstva je Božja Beseda, Biblija.

Vsaka družina se mora, če želi biti varen pristan, ravnati po biblijskih moralnih merilih. Biblija brez zadržkov govori o spolnosti. To dela dostojno, vendar odkrito in neposredno. Pokaže, da je Bog spolnost namenil možu in ženi kot vir resničnega veselja. (Pregovori 5:15–20) Vendar obsoja spolnost zunaj zakonske skupnosti. Biblija denimo odkrito nasprotuje incestu. V Tretji Mojzesovi knjigi, v 18. poglavju, je dolg seznam prepovedanih incestnih odnosov. Bodite pozorni še zlasti na naslednje besede: »Nihče od vas naj se  ne približa nobenemu svojemu bližnjemu krvnemu sorodniku, da bi odkril njegovo nagoto [imel spolne odnose z njim]. Jaz sem Jehova.« (3. Mojzesova 18:6, NW)

Jehova je incestne odnose uvrstil med ‚gnusobe‘, za katere je bila predpisana smrtna kazen. (3. Mojzesova 18:26, 29, SSP) Očitno je, da ima Stvarnik glede tega zelo visoka merila. Danes so mnoge vlade privzele podobno stališče, saj je spolna zloraba otrok v družini zakonsko prepovedana. Zakon pogosto določa, da je otrok, ki ga odrasel človek navede v spolni odnos, posiljen. Zakaj je uporabljena tako močna beseda, če ni bilo fizičnega nasilja?

Mnoge oblasti priznavajo to, kar Biblija vseskozi pravi o otrocih, namreč da ne morejo tako razsojati kot odrasli. V Pregovorih 22:15 denimo piše: »Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu.« Apostol Pavel pa je po navdihnjenju napisal: »Ko sem bil še majhen otrok, sem [. . .] mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok, odkar pa sem mož, sem otroškost odpravil.« (1. Korinčanom 13:11)

Otrok ne more v celoti razumeti pomena spolnih dejanj, niti si ne more predstavljati,  kakšne posledice bo to imelo zanj v kasnejših letih. Zato je splošno sprejeto, da otroci ne morejo razumsko privoliti v spolne odnose. Z drugimi besedami, če ima odrasel človek (oziroma precej starejši mladostnik) odnose z otrokom, se starejši za svoje dejanje ne more opravičiti z besedami, da otrok ni imel nič proti ali da je to hotel. Starejši je kriv posilstva. To je zločin, ki se pogosto kaznuje z zaporom. Odgovornost za posilstvo nosi posiljevalec, ne pa žrtev, ki tega ni želela.

Žalostno je, da danes večino takšnih kriminalnih dejanj oblasti ne kaznujejo. V Avstraliji denimo po ocenah zgolj 10 odstotkov storilcev tovrstnih kaznivih dejanj kazensko preganjajo in le nekatere obsodijo. V drugih državah so podobne številke. Vlade ne morejo narediti veliko, da bi zaščitile krščansko družino, po drugi strani pa je lahko družini udejanjanje biblijskih načel v veliko zaščito.

Pravi kristjani se zavedajo, da se Bog, ki je dal ta načela zapisati v svojo Besedo, ni spremenil. Vidi vsako dejanje, ki ga naredimo, tudi tisto, ki je očem večine ljudi skrito. V Bibliji piše: »Vse je golo in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor.« (Hebrejcem 4:13)

Bog nas šteje za odgovorne, če kršimo njegove zapovedi in drugim prizadenemo bolečine. Po drugi strani pa nas blagoslavlja, ko upoštevamo njegove koristne zapovedi glede družinskega življenja. Katere so nekatere od teh zapovedi?

»Ljubezen,« pravi Biblija, »je popolna vez.« (Kološanom 3:14) Iz biblijskega opisa ljubezni vidimo, da ta ni zgolj čustvo. Definirana je z vedenjem, na katero navaja, in z dejanji, od katerih odvrača. (1. Korinčanom 13:4–8) Izkazovati ljubezen v družini pomeni z vsakim družinskim članom ravnati dostojanstveno, spoštljivo in prijazno. Pomeni nanje gledati tako, kot gleda Bog, in to tudi pokazati z dejanji. On vsakomur daje častno in pomembno vlogo.

Oče mora kot poglavar družine prednjačiti po izkazovanju ljubezni. Razume, da krščanski oče ne dobi dovoljenja za to, da je tiran, da zlorablja svojo moč, ki jo ima nad ženo in otroki. Posnema Kristusa, ki je njegov zgled v poglavarstvu. (Efežanom 5:23, 25) Zato je s svojo ženo nežen in ljubeč, z otroki pa potrpežljiv in blag. Zvestovdano jih ščiti in daje vse od sebe, da bi preprečil vse, kar bi jih lahko oropalo miru, nedolžnosti ali zaradi česar bi izgubili zaupanje in se ne bi počutili varne.

Podobno je tudi vloga žene in matere nadvse pomembna in dostojanstvena. Biblija z opisom zaščitniškega nagona mater v živalskem svetu ponazarja, kako zaščitniška sta lahko Jehova in Jezus. (Matej 23:37) Tako zavzeto bi morala tudi človeška mati ščititi svojega otroka. Iz ljubezni daje brez pomišljanja otrokovo varnost in blaginjo pred svojo. Starša ne dovolita, da bi v njunem odnosu oziroma v odnosu z otroki prišlo do zlorabe moči, trpinčenja ali zastraševanja; niti ne dovolita, da bi otroci med seboj uporabljali takšne taktike.

Kadar družinski člani drug z drugim ravnajo spoštljivo in dostojanstveno, se med njimi razvije dobra komunikacija. Pisec William Prendergast piše: »Vsi starši bi se morali dnevno, redno in zaupno pogovarjati s svojimi otroki oziroma mladostniki.« Dodaja: »Videti je, da je to najboljša rešitev za problem spolne zlorabe.« Zares, Biblija priporoča prav takšno stalno in ljubečo komunikacijo. (5. Mojzesova 6:6, 7) Kadar se udejanja ta smernica, je dom kraj, kjer lahko vsak član družine svobodno in brez strahu govori iz srca.

Res je, živimo v hudobnem svetu in vseh zlorab ni mogoče preprečiti. Kljub temu pa je varen dom lahko v veliko pomoč. Če se kateremu članu družine zgodi kaj slabega zunaj doma, ta točno ve, kam se lahko zateče po tolažbo in sočutje. V svetu, polnem težav, je takšen dom pravo zavetje, varen pristan. Naj Bog blagoslovi vaša prizadevanja, da bi bila vaša družina prav to!